Obnovljen balet Vidov ples, ki je sicer nastal leta 1989 po literarni predlogi Staneta Pečka na glasbo Lada Jakše, bodo uprizorili v baletnikovem rojstnem kraju ob dnevu državnosti. Za to priložnost mu je ljubljanska Opera posodila 12 plesalcev, je povedal Mejač, ki so mu nedavno podelili naziv častni meščan Mokronoga.
Kot je spomnil, mineva več kot 60 let, odkar je naredil prve baletne korake na pravem odru, ki so ga nato zaznamovali za kar 40 let. "Vek baletnega plesalca je zelo kratek, a zgodi se toliko lepega, da lahko z zgodbami, ki jih je govoril s telesom, živi še dolgo po zaključeni karieri," je povedal Mejač, ki ga je baletnik Pino Mlakar označil za baletnika fantovskega kova.
Mejač, ki še vedno redno zahaja v ljubljansko Opero, kar po njegovih besedah ni praksa vseh upokojenih pevcev in plesalcev, pogreša več celovečernih baletov, ki jih po njegovem prepričanju Ljubljana nujno potrebuje. Vesel je bil dramskega baleta Doktor Živago, pri čemer upa, da bo umetniška vodja baleta Sanja Nešković Peršin poskrbela še za kakšnega.
Pogreša tudi več produkcij slovenskih koreografov. Po več desetletjih je napočil čas za celovečerni balet na osnovi klasične baletne tehnike, ki bi nastal v koreografiji slovenskega ustvarjalca, je menil.
Sicer je po njegovem mnenju plesalcev v Sloveniji veliko, a nimajo vsi dobre izobrazbe. V mislih ima predvsem tiste, ki se po nekajtedenskem izobraževanju v tujini vračajo domov in se doma "ponašajo" z znanjem, ki so ga prenesli s tovrstnih tečajev.
Temu po njegovem mnenju med drugim botruje premalo domačih pedagogov. Le nekaj se jih lahko pohvali z bogatim znanjem, ki so ga pridobili na priznanih akademijah, denimo v Londonu ali Moskvi, večina jih uči iz svojih plesalskih izkušenj.
Mejač se je z baletno umetnostjo srečal v Ljubljani. Njene skrivnosti mu je na začetku odkrivala ruska pedagoginja Nadežda Murašova, kmalu se je srečal z umetniškim parom Mlakar. Solistične vloge je začel oblikovati v baletih Triptihon, Naše ljubljeno mesto, Pepelka, Bahčisarajska fontana, Othello, Ognjena ptica in drugih. Leta 1970 je postal prvi solist ljubljanskega baleta in je dobri dve desetletji predstavljal vodilni steber v slovenskem baletnem prostoru. Njegova plesna pot je tlakovana z več kot 80 solističnimi vlogami.
Poleg tega je med letoma 1971 in 1973 organiziral več kot 70 baletnih koncertov po Sloveniji in v zamejstvu. Zaplesal je v 80 televizijskih oddajah in pripravil koreografije za okoli 20 televizijskih projektov. V okviru Slovenskega stalnega gledališča v Trstu je 20 let vodil baletno izobraževanje za mlade. Od leta 1974 je deloval tudi kot koreograf v dramskih gledališčih. Podpisal je več kot 60 koreografij.
Dva mandata je vodil ljubljanski balet. V izobraževalnem programu Lutkovnega gledališča Ljubljana je predaval predmet gib in vodil ustvarjalne delavnice. Leta 1987 se je upokojil. V študijskem letu 2001/02 je predaval odrski gib in zgodovinske plese na Akademiji za glasbo v Ljubljani.
Za svoje delo je prejel več nagrad, med drugim leta 2011 nagrado Društva baletnih umetnikov Slovenije Lydia Wisiakova za življenjsko delo.