Vsaka igralka ali igralec za časa življenja na odru velikokrat »umre«. Drama in gledališče sta kot vse druge umetnosti svoj navdih že od nekdaj iskala tudi v smrti, zato je seznam besedil in vlog, ki so nastale na to temo, tako rekoč neskončen. Toda medtem ko je uprizarjanje fiktivne smrti v najrazličnejših oblikah v gledališču nekaj običajnega in celo zaželenega, ga realna smrt nepovratno spodnese. Realna smrt namreč zadene ob meje gledališča kot medija.

Petra Pogorevc v knjigi Gledališče in žalovanje. Uprizarjanje smrti kot izgube izhaja iz primerov uprizoritev, v katerih obstoječe odrsko življenje je posegla smrt kot realen dogodek onkraj metafore in fikcije (denimo znotraj ustvarjalne ekipe), žalovanje ter njegova pridružena pojma spominjanje in poslavljanje pa se v njih pojavljajo kot odziv na izgubo ter narekujejo fokus in modus nadaljnjega uprizarjanja.

Cilj raziskave je sinteza treh izzivov: pogledati na živost gledališča skozi optiko smrti, se vprašati, katera sredstva, postopke in strategije si izposoja iz drugih medijev z namenom, da bi se nekoga spominjalo ali za njim žalovalo, ter preveriti namen, s katerim se je tega sploh lotilo. Interdisciplinarna obravnava teoretskih raziskav različnih provenienc se preplete v knjigi z izbranimi primeri iz sodobne dramske in uprizoritvene prakse.

V želji, da bi čim bolj prepletla teorijo in prakso, je avtorica knjigo razdelila na pet ločenih poglavij. Na začetku vsakega razgrne enega izmed petih krovnih primerov, ki ga ob koncu pokomentira v skladu s predstavljenim teoretskim orodjem in dodatnimi primeri znotraj poglavij. Krovni primeri so: Rekviem za L Fabrizia Cassola in Alaina Platela, Vnetje glagola živeti Wajdija Mouawada, Grief and Beauty Mila Raua, Kralj Lear Jana Klate in Noordung 1995–2045Dragana Živadinova.

Od leta 2007 je zaposlena v Mestnem gledališču ljubljanskem kot dramaturginja in urednica zbirke Knjižnica MGL. Kot dramaturginja je doslej sodelovala s številnimi uglednimi slovenskimi in tujimi režiserji, kot urednica pa se podpisala pod štirideset knjig s področja teorije, zgodovine in prakse gledališča, plesa in sodobnih uprizoritvenih umetnosti. Za vodenje in urejanje zbirke Knjižnica MGL ji je Združenje dramskih umetnikov Slovenije podelilo Bršljanov venec za umetniške dosežke v letu 2016.

Blaž Lukan je v spremni besedi zapisal: "Knjiga Petre Pogorevc Gledališče in žalovanje. Uprizarjanje smrti kot izgube, katere osnova je njena doktorska disertacija z naslovom Smrt in žalovanje kot mejna in preobrazbena dejavnika v sodobnih uprizoritvenih umetnostih, pravzaprav ne potrebuje »spremne besede«. Sama v sebi je namreč izpisana do take mere, da ji spremne besede težko kaj dodajo, morda samo kaj – prej ali slej nehote – odvzamejo. Če sem pravkar zapisal »izpisano«, pa sem v resnici mislil »vpisano«: Petrin pričujoči »izpis« se namreč pomembno vpisuje v kontekst sodobnih scenskih umetnosti, ne samo slovenskih, temveč tudi mednarodnih, saj sta njen izbor in nato vpogled v naslovno temo povsem referenčna in vanjo enakovredno prinašata tudi primere iz domače scenske prakse. Ta vpis ali inskripcija, s katerim se je Petra – resda ne prvikrat, vendar še nikdar tako temeljito in obsežno – vpisala v polje scenskih študij kot upoštevanja vreden glas, pa je pomemben tudi zato, ker ga je opravila z osebno gesto, to je z nespregledljivim lastnoročnim »podpisom«: njen pristop je kljub znanstvenemu okviru doktorske študije namreč vselej tudi osebno zaznamovan, na trenutke celo s pravim »avtofikcijskim« vložkom (glej npr. poglavje Duh dvojnik umrlega), ki pa v resnici to ni in zgolj od daleč spominja na trenutno popularen literarni trend, Petri empirija namreč zgolj ponudi avtentični material za temeljito analitično obdelavo, ki je na ta način, torej z »osebno udeležbo«, še prepričljivejša in v razpravo prinese še druge vrste »resnico«: ob (fikcijsko) analitični še (dokumentirano) resnico življenja samega."

Predstavitev knjige bo 10. junija ob 20. uri na vrtu Vodnikove domačije.