Knjigo je razdelila na pet glavnih poglavij: Odnos do smrti na Zahodu, Žalovanje in uprizarjanje, Smrt kot vdor realnega, Duh dvojnik umrlega in Konceptualizacija smrti. Med pisanjem se sklicuje na dramske uprizoritve, med njimi so Rekviem za L Fabrizia Cassola in Alaina Platela, Grief and Beauty Mila Raua, Kralj Lear Jana Klata in Noordung 1995-2045 Dragana Živadinova. Ob izbranih primerih je tudi teorija drame in gledališča, ki jo povezuje z antropologijo, socialno zgodovino, psihoanalizo, psihoterapijo, psihiatrijo in zgodovino vizualnih umetnosti.

Uvodoma je Pogorevc povedala, da se je v Mestnem gledališču ljubljanskem (MGL) zaposlila leta 2007 in vstopila v kolektiv, ki ji je predstavljal neke vrste drugo razširjeno družino. "Ekipe se sicer formirajo, gredo narazen, pa se spet formirajo na novo, ampak sigurno se med nami, tudi zaradi narave dela, ki ga opravljamo, spletejo zelo tesne človeške vezi," je dejala.

S sodelavci je doživela tako lepe in navdihujoče trenutke kot tudi težke, zaznamovane z izgubami. Prelomnica oziroma motivacija za pisanje te knjige je bilo leto 2017, ko je umrl igralec Gašper Tič, nekaj mesecev kasneje pa tudi Jernej Šugman. "Takrat je šlo z repertoarja kar naenkrat zelo veliko predstav, ker je bil Tič v njih zaseden v tako kompleksne vloge, ki so bile tako tesno povezane z njim osebno, da se ga pravzaprav ni dalo nadomestiti," je dejala.

Žalovanje je označila kot primaren vzgib, ki jo je spodbudil k pisanju. Povod sicer daje smrt, žalovanje pa deluje kot vzgib, zaradi katerega se nekdo sploh loti uprizarjanja realne smrti, je pojasnila v pogovoru, ki ga je vodila dramaturginja Lana Krmelj.

Po besedah Lukana je žalovanje tema, ki človeka, pisca, raziskovalca nujno vodi k vzpostavitvi osebnega odnosa do nje, "ni edina taka tema, je pa hkrati edina, ki je tako ultimativna". Smrt in gledališče sta stvar življenja, ob tem pa smrt gledališču ponuja možnost pristopov, ustvarjanja, uprizarjanja in tudi izvirni jezik, je pojasnil. Po njegovih besedah je žalovanje zapolnjevanje praznine, paradoks gledališča pa je ravno umetnost uprizarjanja odsotnosti.

V knjigi avtorica opisuje tudi rabo tehnologije za dramske uprizoritve. Kot je povedal Lukan, gledališče za uprizarjanje smrti proizvede neke nadomestke, tehnologija pa danes omogoča povsem nove prijeme, med njimi je izpostavil posnetke in holograme. Pogorevc je dodala še uprizarjanje smrti z lutkami in videoigrami.

Odlomke iz knjige je bral član igralskega ansambla MGL Jernej Gašperin.