Že med študijem je igrala v celovečernem filmu Franceta Štiglica Praznovanje pomladi (1978), kot absolventka je nastopala v Mestnem gledališču ljubljanskem, igrala je tudi v Eksperimentalnem gledališču Glej. V skoraj štirih desetletjih profesionalne kariere je na gledaliških odrih ter filmu in televiziji ustvarila prek sto vlog klasičnega in modernega repertoarja.
»Odkar sem stopila v Dramo, nisem čutila potrebe, da bi igrala kje drugje. Vedno sem imela zelo zahtevne vloge, ki so prehajale iz ene v drugo, za sodelovanje pri drugih projektih med drugim tudi ni bilo časa. Po drugi strani pa velja omeniti, da ženske težje gostujejo kot moški, saj je dobrih ženskih vlog bistveno manj.«*
Kot igralka je sodelovala s številnimi slovenskimi režiserji, največkrat z Matejo Koležnik, Meto Hočevar, Januszem Kico, Matjažem Zupančičem …
Silva Čušin: Iskreno vam povem, da sem tip igralke, ki zelo potrebujem režiserja, nisem človek, ki bi vse naredil sam.
Trikrat je igrala v Brechtovih (Gospod Puntila in njegov hlapec Matti, Opera za tri groše, Kupovanje medenine) in Shakespearovih dramah (Sen kresne noči, Julij Cezar, Rihard III. + II.), dvakrat pa v delih Evripida (Ifigenija, Prošnjice), Antona Pavloviča Čehova (Tri sestre, Utva), Briana Friela (Ples v avgustu, Jaltska igra. Poigra), Dušana Jovanovića (Antigona, Ana Karenina), Žanine Mirčevske (Werther & Werther, Valentiniada), Toneta Partljiča (Kakor pečat na srce, Moj ata, socialistični kulak), Yasmina Reza (Tri verzije življenja, Bog masakra), Dominika Smoleta (Antigona, Krst pri Savici) in Daneta Zajca (Grmače, Kalevala).
Blaž Lukan je ob njeni vlogi Laure Lenbachove (1998; Miroslav Krleža: V agoniji, r. Mile Korun, SNG Drama Ljubljana) zapisal: »(...) kot da bi se po odru premikala zastrta z nekakšnim tilom, prosojno zaveso, v katero se, kadar jo prepih razpre, znova krčevito zavije. Ne, nobenega prebližnjega stika, nobenega diha v uho, sline na lice, ugriza v dlan. Besede so tampon, ki ustavi vse, kar ji pride preblizu. Besede, glas, omahljiv hlad, ki pa ni mrzlota zime, hladilnika, bolečine, temveč samote«.
Več o veliki igralki lahko preberete v spletni enciklopediji slovenskega gledališča SiGledal wiki, v sklopu Repertoar je na voljo seznam vseh njenih vlog v slovenskih gledališčih, vabimo pa tudi k ogledu digitalne razstave o prejemnici Borštnikovega prstana.
* "Silva Čušin za STA: Vedno začnem iz popolne ničle" (www.sta.si, 19. 10. 2007).