Samo M. Strelec je študiral gledališko in radijsko režijo na ljubljanski AGRFT in se pozneje izobraževal v Berlinu. Med letoma 1992 in 1995 je vodil gledališko skupino Zato. na Ptuju, iz katere je izšla ponovna profesionalizacija Gledališča Ptuj. Med letoma 1997 in 2001 je bil direktor Gledališča Ptuj, med letoma 2001 in 2006 pa programski direktor in umetniški vodja Drame SNG Maribor. Leta 2007 je bil na AGRFT izvoljen v docenta za gledališko in radijsko režijo, med letoma 2006 in 2011 pa je na Univerzi v Mariboru predaval predmet Režija in realizacija.
Če smo iskreni, vsi, ki delamo v gledališču, si najbolj preprosto želimo aplavz, da je predstava ljudem všeč. (Samo M. Strelec, Primorski dnevnik, 2012)
Samo M. Strelec je eden od treh ustanoviteljev gledališkega portala SiGledal. Kot režiser redno sodeluje s slovenskimi in tujimi gledališči, večkrat pa se je preizkusil tudi v vlogi dramaturga, prevajalca in scenografa. Kot režiser se podpisuje zlasti pod uprizoritve modernih in sodobnih avtorjev – trikrat je režiral besedila Petra Turrinija (Krčmarica, Novi ZATO., 1995; Finžgar v seksšopu, MGP, 1998; Alpski žar, SSG Trst, 1999), dvakrat se je »spopadel« z besedili Lutza Hübnerja (Marjetka, str. 89, MGP, 2000; Boksarsko srce, Gledališče za otroke in mlade Ljubljana, 2008) in Tamare Matevc (Zaljubljeni v smrt, SSG Trst, Novi ZATO., 2009; Poslednji termina(l)tor, Gledališče Koper, 2010), Molièra (Ljudomrznik, MGL, 2007; Tartuffe, SSG Trst, 2012), dvakrat je režiral Ionescovo Plešasto pevko (Novi ZATO., 1994; Drama SNG Maribor, 2004) in dvakrat predstavo Oj, čudežni zaboj avtorja Paula Maara (MGP, 1997 in 2010).
Samo M. Strelec je za svoje delo prejel številne nagrade pri nas in v tujini. Še več o njem pa boste izvedeli, če pobrskate po spletni enciklopediji slovenskega gledališča in po sklopu Repertoar.