Pred vojno je interpretirala predvsem komične like, po vojni pa so ji dodeljevali bolj materinske vloge, zato se je je med kolegi prijel vzdevek "mami". Bila je Mati v drami Žene na Niskavuoriju Helle Wuolijokija (za vlogo je leta 1949 prejela Prešernovo nagrado), Helena Alving v Strahovih Henrika Ibsena, gospa Higginsova v Pygmalionu Georga Bernarda Shawa in babica Eugenija v drami Alejandra Casone Drevesa umirajo stoje – tudi za to vlogo je prejela Prešernovo nagrado, in sicer leta 1960. Njena zadnja vloga je bila vloga Starke v Samorastnikih Miloša Mikelna. Seznam vseh njenih gledaliških vlog je dostopen na portalu SiGledal v sklopu Repertoar, bazi preteklih produkcij slovenskega poklicnega in polpoklicnega gledališča
Mileva Zakrajšek: Veste, vloga Helene Alvingove je največja preizkušnja za vsako igralko. V tej vlogi mora pokazati celotno skalo svojih sposobnosti.*
Leta 1948 je prvič nastopila v filmu – bila je nepozabna kmetica in partizanska mati Angelca v filmu Na svoji zemlji Franceta Štiglica. Kasneje je nastopila še v treh filmih, sodelovala pa je tudi v radijskih igrah. Umrla je leta 1971 v Mariboru. Leto po smrti so se ji v mariborskem gledališču poklonili s spominsko razstavo, še danes pa tam stoji njen kip. Slikar Ivan Grohar se ji je leta 1908 poklonil s portretom (slika je bila leta 2011 ukradena iz muzeja na Loškem gradu).
* Mileva Zakrajšek (www.obrazislovenskihpokrajin.si).