Igra Ko sem bil mrtev je zasnovana na motivu moža, ki napove svojo smrt, potem pa izgine in se ponovno pojavi z lažno identiteto. Lubitschev junak (Alojz Svete) je lahkoživ bonvivan, ki se ob večerih rad izmuzne od doma in predaja šahiranju v radoživi moški družbi. Bolj kot ženo (Janez Škof) to moti njegovo taščo (Jernej Šugman), ki lepega dne (pravzaprav sredi noči) zaklene vrata, nesrečni mož pa mora prespati na neudobnem stopnišču. Naslednjega dne napove samomor in izgine. Namesto v smrt se odpravi v svobodo samskega življenja. Domnevna vdova žaluje, mož pa se tudi kmalu naveliča postopanja. V svoj nekdanji dom in k ženi, ki jo vendar ljubi, se vrne v vlogi služabnika. A tašča že išče novega ženina (Boris Mihalj) za užaloščeno hčer. In ga tudi privede na dom. Kaj vse bo napletel lažni služabnik, da bo osmešil snubca, ponovno osvojil ženo in se končno tudi znebil nadležne tašče? K vznemirljivemu uprizoritvenemu duhu 20-ih let prejšnjega stoletja poleg izvrstne neme igre in nostalgičnih filmskih nadnapisov pomembno prispevajo tudi v živo odigrana glasba pianista in skladatelja Jožeta Šaleja in kostumi Bjanke Adžić Ursulov.

Poleg vsakokratnega navdušenega odziva gledalcev na domačem odru in gostovanjih po Sloveniji in tujini je uprizoritev prejela tudi številne pomembne domače in tuje nagrade: Borštnikovo nagrado Jerneju Šugmanu za igro za vlogo Tašče; nagrado žlahtna komedija po izboru strokovne žirije Dnevov komedije 2011; Diego de Brea - žlahtni režiser Dnevov komedije 2011; posebno priznanje zlati smeh igralski ekipi za posrečeno prestavitev nemega filma na gledališki oder; nagrada revije „Tmača art“ v okviru Festivala MESS, Sarajevo, nagrada ardalion za avtentičen gledališki izraz na 16. Jugoslovanskem gledališkem festivalu v Užicu, nagrada Veljko Maričić Jerneju Šugmanu za najboljšo moško vlogo Tašče, nagrada za najboljšo uprizoritev in nagrada za igralsko bravuroznost Jerneju Šugmanu na 7. Festivalu mediteranskega gledališča Purgatorije 2012.

Najpomembnejša gostovanja Ko sem bil mrtev v Sloveniji in tujini

Predstava je gostovala na naslednjih festivalih: Festival Kluže 2010; Borštnikovo srečanje 2010; Festival Dnevi komedije 2011 v Celju; Slovensko stalno gledališče Trst (2011); Jugoslovensko narodno pozorište Beograd (2011); Novosadsko pozorište Novi Sad (2011); Kulturni dom Pliberk (2011); Mednarodni gledališki festival v Sibiuu (Romunija), 2011; 35. Dnevi satire, Zagreb (2011); 51. Mednarodni gledališki festival MESS, Sarajevo, Bosna in Hercegovina (2011); 16. Jugoslovanski gledališki festival Užice, Srbija (2011); Mittlefest 2011, Čedad, Italija; 13. Ibero-ameriški gledališki festival v Bogoti 2012, Kolumbija; 19. Mednarodni festival malih odrov, Reka, Hrvaška; BOK Fest 2012, Bjelovar, Hrvaška; 7. Festival mediteranskega gledališča Purgatorije 2012, Tivat, Črna Gora; Festival Passages, Metz, Francija; Teatro Metastasio Stabile della Toscana, Prato, Italija; Centquatre, Pariz, Francija; Festival Ohridsko poletje, Ohrid, Makedonija, 5. Mednarodni gledališki festivali v Antalyi, Turčija.

O nemem filmu Ernsta Lubitscha Ko sem bil mrtev

Odkritje Lubitscheve burleske Ko sem bil mrtev je bil velik dosežek na novo ustanovljene Slovenske kinoteke, s katerim je svoj profesionalni ugled potrdila tudi pred mednarodno filmsko javnostjo. Gre za enega prvih filmov slovitega nemškega režiserja Ernsta Lubitscha (med njegovimi najslavnejšimi filmi je med drugimi Ninočka z Greto Garbo iz leta 1939), ki je veljal za izgubljenega. Samo nekaj zgodovinskih virov je pričalo, da je veliki avtor leta 1916 posnel uspešno komedijo o bonvivanu, v kateri je sam tudi igral glavno vlogo. Leta 1994 pa sta Silvan Furlan in Ljilijana Nedič v zapuščini Štefana Štekarja našla dotlej pozabljene filmske kolute, ki so se na Primorskem menda znašli v času soške fronte. Med njimi sta identificirala malo mojstrovino iz obdobja nemega filma. Rekonstruirani film so prvič predstavili naslednjega leta na filmskem festivalu v Pordenonu.