Kot je povedal predsednik Kolegija direktorjev slovenskih gledališč, je delovna skupina, v kateri so trije člani kolegija ter nevladniki, torej društvo Asociacija, prejšnji teden pripravila "navodila za delo v prostorih brez publike". Nekaj podobnega si želijo tudi za zunanja in notranja prizorišča.
"Prejšnji teden smo naredili navodila za vaje, kjer je pristojna inštitucija, ki jih odobri, pooblaščena medicina dela za neko prizorišče, tako da smo že prišli do tega, da lahko začnemo z vajami, obnovo starih in pripravo novih predstav," je povedal Korenčan.
Danes bodo razpravljali še o protokolih za zunanja in notranja prizorišča, ki bi jih posredovali ministrstvu za kulturo in Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Je pa po njegovih besedah tudi ministrstvo že zaprosilo za navodila NIJZ, ki je pristojen za javne dogodke, tako da se mu zdi možno, da jih bo ta prehitel.
"S tem ni nič narobe, kajti mi se sočasno ukvarjamo s tem, kako bi vsaj del sezone rešili na način zunanjih prizorišč, da bi v Ljubljani lansirali nekaj zunanjih prizorišč, kjer bi lahko potekal mešan program gledališke ponudbe. Težava je v tem, da ni veliko predstav, ki jih lahko ponudiš zunaj. Veliko jih je delanih za zaprt prostor oziroma temo z lučjo," je povedal Korenčan.
Tudi glede omenjanega ukrepa, da bi omejili 50 ljudi na dvorano, po Korenčanovih besedah čakajo smernice NIJZ. Zdi pa se mu, da bodo ta šla bolj v smeri kapacitet oziroma tlorisnih površin prostorov, ker "ne moreš dati 50 ljudi v dvorano za 50 ljudi". Sam pričakuje neko kombinacijo, predvideva pa, da bo potrebna razdalja 1,5 metra. "In na podlagi tega pripravljamo izhodišča," je povedal Korenčan.
Po njegovem mnenju ostaja upanje, da se bo del sezone še vseeno zgodil na prostem. Bo pa to odvisno tudi od odločitev posamičnih gledališč. "Ne delamo uniformne politike, vsak zavod ima vseeno neko avtonomijo. S temi smernicami skušamo samo pomagati, da bi tisti, ki bi se odločili, lahko to naredili," je še povedal Korenčan.
Tudi v zavodu Bunker so potrdili, da se povezujejo z drugimi gledališči, čeprav smernic še ni. Kot je povedala vodja za stike z javnostjo Tamara Bračič Vidmar, iščejo možnosti, kako sodelovati, ali je določene produkcije mogoče prenesti na prosto, kakšne bi bile možnosti, katere produkcije je sploh mogoče izvajati na prostem in kolikšen je dodaten finančni vložek, saj vzpostavljanje odrov na prostem zahteva precej dodatnega denarja, tehnike, varovanja, organizacije. Poskrbeti še za vse protokole je po njenih besedah velik zalogaj.
"A glede na to, kako se ukrepi sproščajo, se pripravljamo na odprtje. Odprli bomo prostore za vaje in tudi že pripravljamo prvo premiero, ki smo jo nameravali izvesti prek spleta 10. junija. Glede na nove smernice jo bomo verjetno izvedli v Stari mestni elektrarni," je povedala Tamara Bračič Vidmar.
Po njenih besedah imajo že predvidene neke protokole na ravni občinstva, igralcev in sodelavcev, denimo kako zmanjšati zmožnosti prenosa okužbe, "ki jih bo verjetno moral kdo še odobriti". Vseeno pa želijo biti proaktivni, ker bo od zelene luči do odprtja gotovo minilo še nekaj dni, pa "tudi publika ne bo prišla z danes na jutri".
Glede omejevanja števila ljudi na dvorano pa je povedala, da bodo smernice upoštevali, vendar "na dolgi rok 50 ljudi za dvorano 150 ljudi ni najbolj vzdržna stvar". Ker pa se pripravljajo tudi na poletne festivale, upajo, da bo takrat dovoljeno večje število ljudi na kupu.
Podobne nejasnosti veljajo tudi za prikazovalce filmov. Po besedah predstavnice za odnose z javnostjo v Kinodvoru Aliki Kalagasidu sicer predvidevajo, da se bodo odprli 1. junija. Za to namreč potrebujejo nekaj časa, ker je treba naročiti filme in pripraviti nekaj promocijskih aktivnosti. "Ne gre kar tako, da samo prižgemo projektor in damo na program vse, kar je bilo."