Kljub temu, da ima sodobni ples v Sloveniji večdesetletno tradicijo, da je postal del mednarodnega prostora in da vrsta slovenskih plesalcev in koreografov v tem času služi kruh v tujini, v Sloveniji še vedno nima pravega mesta in ustreznih pogojev delovanja. To vemo, to izpostavljamo, o tem govorimo. Veliko je bilo v tem »permanentnem boju« doseženo, izbojevano, a je še vedno slutiti, da se kot nekakšna »beckettovska« figura vije skozi vsakdan, da enostavno ne more odnehati. Ne more naprej. A gre naprej. Zato mora toliko bolj izpostavljati geste, mesta, točke, ki združujejo in imajo nekakšno kontinuiteto delovanja. Gibanica kot bienale sodobne plesne ustvarjalnosti vse od leta 2003 predstavlja nekaj vrhuncev sodobne plesne produkcije preteklih dveh let. In Ljubljana bo z osmo izvedbo, ki bo potekala med 8. in 11. marcem 2017, ponovno ponudila nekaj najbolj izbranih plasti. Devet predstav, ki jih je izbrala tričlanska mednarodna selektorska ekipa v sestavi Eddie Nixon (The Place, London), Angela Glechner (Szene, Salzburg) in Suzana Koncut (Ljubljana), bo pospremil izbran obfestivalski program, ki bo obsegal teoretske dogodke, kuratorske prakse in gostujočo produkcijo [SVŠGL; smer sodobni ples]. Izbrane predstave ponujajo prebojna mesta kot vhodne točke, ki z določenimi postopki in metodologijami odpirajo razširjene formate sodobno-plesnega prikazovanja in njegove recepcije. Zgoščen prikaz sodoobnoplesne ustvarjalnosti na Gibanici tako ni zgolj dragocena informacija za tuje selektorje in domače občinstvo, temveč tudi za vse ustvarjalce sodobnega plesa, da si kolege in kolegice ponovno pogledamo, da razpremo diskurz s srečanji, pogovori in druženjem, da skupaj reflektiramo presežna mesta in ob tem »mislimo prihodnost«, ki je prav v primeru sodobnega plesa [zaradi konstantnih rezov] že davno prišla. Najpomembnejša slovenska sodobnoplesna platforma ponuja to, da jo [v še večji meri] vzamemo za svojo. V svetu, v katerem se spremembe po 20. januarju 2017 kumulirajo hitreje kakor desetletja pred tem, morda [samo še] umetnost anticipira družbene in politične antagonizme ter ponuja drugačne metodologije in perspektive spoprijemanja z »realnostjo« v vseh njenih oblikah.