STA/Andreja Seršen Dobaj, 22. 12. 2014

Festival Borštnikovo srečanje vstopa v negotovo 50. leto

Osrednji slovenski gledališki festival Borštnikovo srečanje bo prihodnje leto praznoval pol stoletja. A ravno na pragu jubilejnega leta mu je Maribor, kjer festival domuje že vse od svojega začetka, odrekel podporo, zato obstaja možnost, da tega gledališkega praznika v letu 2015 sploh ne bo.

Foto: Boštjan Lah, Matej Kristovič

Če tega festivala ne bi bilo, bi bila slovenska kultura, še posebej gledališče, po besedah umetniške direktorice Alje Predan zelo osiromašena in prikrajšana za vsakoletni pregled najboljših gledaliških uprizoritev v Sloveniji in tudi v Evropi. "Poleg tega pa festival ni samo nabor predstav in pogovorov o njih, temveč je tudi priložnost za različna strokovna srečanja in pogovore na lokalni in mednarodni ravni, ki preizprašujejo tako teme s področja uprizoritvenih umetnosti kakor tudi druga, širša družbena vprašanja," je povedala.

Po njenih ocenah festival ni bil še nikoli v svoji zgodovini na tako veliki prelomnici kot danes, ko se zaradi napovedane odtegnitve financiranja s strani mariborske občine govori celo o njegovi ukinitvi. "Bila so leta, ko je bil govor o ukinitvi festivala, a ne zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, temveč zaradi dolgoletne ujetosti v preozko lokalno shemo. A vsakokrat so prišli novi ljudje in zmerom se je premaknilo na bolje. V zadnjih petih letih se je festival razcvetel, se internacionaliziral, povezal skoraj vse mariborske kulturne ustanove, pridobil ogromno novega občinstva, zlasti mladega itn. Zato tako radikalnega zasuka prav v tem trenutku nihče ni pričakoval."

V jubilejnem letu 2015 so načrtovali obsežno razstavo o zgodovini Borštnikovega srečanja in vrsto drugih posebnih dogodkov, a so zaradi negotove finančne slike zdaj delno ustavili priprave. "Festival se ne dela mesec dni, preden se zgodi. Miselnost, ki pri nas še zmerom prevladuje, češ, 'festival je itak samo deset dni v letu, kaj pa sicer počnete', je neverjetna. To je podobno, kot če bi rekli, 'zakaj pa potrebujete tri mesece vaj, saj predstava itak traja samo eno uro'," pravi Predanova. "Če ne vemo, s kakšnimi sredstvi razpolagamo, ne moremo načrtovati ničesar."

Za jubilejni festival so predvideli proračun v višini 380.000 evrov, kar je 30.000 evrov več kot letos. Sredstva bi morala v skladu s podpisanim dogovorom o dolgoročnem financiranju festivala zagotoviti pol občina in pol ministrstvo za kulturo, a občina za to zaenkrat ni predvidela niti evra.

Predanova poudarja, da je njihov proračun v primerjavi z drugimi festivali v Evropi nizek. "To je precej manj, kot imata denimo Sterijevo pozorje v Srbiji ali Mess v Sarajevu, pa sta ti državi v bistveno drugačni ekonomski situaciji kot mi," je dejala in poudarila, da omenjena vsota zajema vse: programske in materialne stroške, stroške dela, nagrade, nočitve in vse drugo. "Pri nas ni rednih zaposlitev. Jaz sem na mandatu, vsi drugi so prekarno angažirani."

Možnosti za racionalizacijo sicer so. A v letu praznovanja najbrž niso na mestu. "Lahko seveda marsikaj črtamo. Ampak zakaj? Če smo se v zadnjih letih internacionalizirali, omogočili številnim slovenskim gledališčem odhod na gledališke festivale v tujino, stkali pomembno mednarodno mrežo ter festival in mesto Maribor umestili na evropski zemljevid?" je vprašala. "Borštnikovo srečanje je edina tovrstna platforma, kjer lahko mednarodna javnost vidi našo gledališko produkcijo in jo potem umešča na evropske festivale ali o njej strokovno poroča. Ta hip smo najpomembnejši mednarodni promotor slovenskega gledališča, s tem pa posledično tudi promoviramo mesto Maribor in Slovenijo."

Na kritike, med drugim nedavno izrečene s strani režiserja Tomaža Pandurja, pa odgovarja: "Izjava gospoda Pandurja je bila zame velik kompliment. Tako osebna in čustveno prizadeta reakcija na selektoričin izbor, v katerem ni bilo Pandurjeve predstave, kaže na to, da uvrstitev v tekmovalni program vendarle veliko pomeni. Seveda pa moram s tem v zvezi ostro ovreči insinuacije o klientelizmu in lobističnih povezavah, ker so taka podtikanja navadna laž. Vsi, ki delamo na tem festivalu, delamo v skladu z ustanovitvenim aktom in pravilnikom o delovanju FBS ter pristojnostmi, ki jih imamo."

Vsake toliko časa se pojavijo tudi ugibanja o možni selitvi festivala v Ljubljano. "Tisti, ki bo Borštnikovo srečanje preselil v Ljubljano, ga bo pokopal. Jaz ga zagotovo ne bom. To je nacionalni in zdaj tudi mednarodni festival, ki se je rodil v Mariboru, ga skozi pol stoletja pomembno obeležil in mu dal tudi ogromno tako imenovane dodane vrednosti. Maribor ima prekrasno občinstvo in prezreti vse ljudi, ki so navezani na Borštnikovo srečanje, ga spoštujejo, živijo z njim in se duhovno polnijo ob njem, je cinizem brez primere," je povedala Predanova. "Ljubljana je prepolna kulturnega dogajanja, tudi vseh mogočih festivalov, in ni mogoče, da bi Borštnikovo srečanje tam enako cvetelo kot v Mariboru," je dodala.

FBS

danijel

Pozdravljam priprave na jubilejno 50.Borštnikovo srečanje in spremljam tudi težave organizatorjev glede finančne konstrukcije FBS.Sem optimist glede tega in sem siguren,da se bo dogodek zgodil tudi letos in še kdaj v bodočnosti Da je festival ujet v lokalno okolje se delno strinjam,tudi to, da ga ne gre premeščat v Ljubljano drži.Je pa jubilej čas za nove izzive tudi za to prireditev.Naj spomnim spoštovane bralce,da je Borštnik gorenjski rojak,doma v Cerkljah na Gorenjskem.V tej lepi vasici pod Krvavcem še ohranjajo spomin na svojega rojaka..V središču vasi stoji njegova rojstna hiša, ki še kaže podobo dni,ko je v njej odraščal mali Nacek.Za hišo se pripravlja načrt obnove pod okriljem zavoda za varstvo kulturne dediščine.Zato menim,da bi bilo lepo, da se vzpostavi vez med Mariborom in Cerkljami oziroma lastniki Borštnikove rojstne hiše.Mogoče bi se že letos kak dogodek 50. FBS zgodil prav v hiši ob peči na kateri se je grel pred več kot 100 leti fantič,po katerem je poimenovano srečanje in nagrada za izjemne dosežke na gledališih odrih.

25. 1. 2015