Tih vdih je naseljen s skrajno verjetnimi liki našega časa. Marjan, Petra in Janez so milenijci, ki so se do točke v življenju, ko ni več dovolj biti obetaven, temveč je treba čez noč imeti stabilno, vzpenjajočo se kariero in biti naenkrat na vrhuncu ustvarjalnosti in življenjskega elana, ko je treba biti političen, a hkrati za silo načelen, ko je treba čez noč pozabiti na ideale in sanjske službe (Ker pač je neki treba delat! Sej jaz tud delam v knjigarni!), ko se je čez noč treba znati znajti, upehali. Maja, ki je nekoliko starejša, se je takšnega neuspeha z jeklenim preživetvenim nagonom nekako rešila.

Marjan, Petra in Janez so, profesionalno gledano, luzerji. To so bolj ali manj vsi postali zaradi svojega ponosa in načel, verjetno pomešanih z nerealnimi pričakovanji o delovanju sveta (Marjan raje crkne, kot da bi delal za ta dnar. Petra svoje obdobje pisanja definira kot drugo življenje in ne vemo, kaj je bilo tisto, ki ji je morda ponujalo kratkotrajni, politično pogojeni uspeh na slovenski kulturni sceni, pa je take pogoje raje zavrnila. Janez je pa sploh žrtev prevelike načelnosti; ker se je kot novinar z izbiro svojih tem postavil na stran zatiranih, je zanemaril lastne in Petrine interese.

Povezava: Gledališki list uprizoritve (PDF)