Kako doživljate dramaturga? Kot nepogrešljivega sodelavca, ki ste ga veseli; raje vidite, da ga v ekipi ni; ali pa vam je glede njegove prisotnosti oziroma odsotnosti popolnoma vseeno?
Vinko Möderndorfer: Zame je dramaturg najpomembnejši sodelavec. Največ predstav sem naredil skupaj z Blažem Lukanom, delal sem tudi z drugimi dramaturgi. Mlajšimi, starejšimi, s takšnim, ki sem jih videl samo enkrat, s takšnimi, ki so "uredili" samo gledališki list, s takšnimi, ki so delali zoper predstavo in s takšnimi, ki so bili zvesti v dobrem in slabem. Najbolje sem delal z Blažem. Najino sodelovanje je bilo vedno temeljito.
Skupaj prebirava besedilo in iščeva takoimenovani "uprizoritveni koncept". Mislim, da je sodelovanje med režiserjem in dramaturgom zelo bistveno. Dramaturga ne razumem samo kot tistega "pametnega gledališčnika", ki pripravi razčlembo, ki pove nekaj o avtorju ipd. Funkcijo dramaturga razumem zelo praktično. Vidim in potrebujem ga na vajah, je nekakšen najboljši gledalec, ki pa zna obdržati distanco do nastajajoče predstave. Fino je, da je tudi nekakšen psiholog, psihiater (tudi za režiserja), prijatelj, zelo dobro je, da mu igralci zaupajo, hkrati pa je mogoče najbolj pomembno to, da zna pravi trenutek povedati pravo stvar, da zna ohraniti svežino razuma, interpretacije, pogleda, predvsem v trenutkih krize, ko smo že vsi siti drug drugega in nam ne gre in ne gre.
Dramaturg je nekakšna "škatla prve pomoči" - fino je, da jo imamo vedno pri roki, čeprav se nam zdi, da je ne bomo nikoli potrebovali, potem pa HOP! in nam reši življenje. Dobri dramaturgi so redki. Biti dramaturg je kreativno delo. Dramaturg ne sme biti gledališki uradnik, še najmanj pa nekakšen urednik gledališkega lista, čeprav mora na koncu tudi to nekdo opraviti. Najbolj fino pa je, da sta režiser in dramaturg v takšnem odnosu, da sta lahko ostra in neizprosna drug do drugega, pa si to ne zamerita - kajti najvažnejša je vedno samo PREDSTAVA!
Povezave
- Vinko Möderndorfer na Geslu
- Vinko Möderndorfer na Repu