MGL, 2. 10. 2021

Dnevnikova nagrada za izjemno odrsko stvaritev Tjaši Železnik

2. oktobra je bila na Velikem odru MGL premiera uprizoritve Češnjev vrt, zadnje igre Antona Pavloviča Čehova, v kateri je ustvaril pronicljiv portret ruske družbe. Delo je v pretekli sezoni, poimenovani Zamujene priložnosti, uprizoril ugledni režiser Janusz Kica. Po premieri je Dnevnik, družba medijskih vsebin, že štiriintridesetič podelil nagrado najboljšemu gledališkemu ustvarjalcu oz. ustvarjalki MGL v pretekli sezoni.

Foto: Aljoša Rebolj

Uprizoritve gledališke sezone 2020/2021 je v nekoliko oteženih razmerah ocenjevala komisija, ki so jo sestavljale novinarka Dnevnika Maja Šučur (predsednica), prevajalka Tina Mahkota in predstavnica gledalcev Marija Leskovar. Članice komisije so si v epidemičnih okoliščinah uprizoritve repertoarja 2020/2021 lahko ogledale v dvorani in po spletu; niso si pa mogle gledati avtorskega projekta Človek v lupini in drame Neznosno dolgi objemi, saj bosta uprizorjena v nadaljevanju sezone 2021/2022.

Dnevnikova komisija je soglasno odločila, da letošnjo Dnevnikovo nagrado za izjemen umetniški dosežek podeli dramski igralki MGL Tjaši Železnik, in sicer za vrhunsko igralsko interpretacijo v uprizoritvah Ta obraz in Slamnik.

Dnevnikovo nagrado je Tjaši Železnik s krajšim govorom in obrazložitvijo slavnostno izročila članica Dnevnikove komisije Tina Mahkota.

OBRAZLOŽITEV:

Tjaša Železnik prejme priznanje za izjemen umetniški dosežek za obe vlogi, ki ju je v pretekli umetniški sezoni ustvarila na odru Mestnega gledališča ljubljanskega: za vlogo Marthe v drami Ta obraz Polly Stenham, ki je na odrskih deskah zaživela v režiji Tijane Zinajić, in za vlogo Anaide v komediji Slamnik Eugèna Labichea v režiji Diega de Bree. V obeh se je mojstrsko razigrala v povsem različnih žanrih.

Kot Martha v drami Polly Stenham je stoično utelešala žensko, ki se lahko z vsakdanom »sooči« le tako, da ga prespi v zavetju alkoholne in tabletne omame ali v objemu najstniškega sina Henryja. V vlogi matere in ločenke, patološko odvisne od sinove pozornosti, je pokazala mentalno disciplino igralke, ki je ni strah ne raziskovanja najbolj temnih plati starševske manipulacije ne najbolj sivih con človeške zapuščenosti in osamljenosti. Ob tem pa je zmogla tudi zavidljivo fizično kondicijo performerke, ki v kratkem času tako suvereno prehaja med občutki navdušenosti, obupa in otopelosti, da moč svoje nemoči prek govorice telesa prenese tudi na gledalca.

V Labiche-de Breovi farsi ji je uspelo suvereno izkrčiti prostor igre med bezljajočimi in brezglavimi moškimi liki, s subtilno odmerjenimi igralskimi izrazili in dikcijo je nadgradila tipsko vlogo prešuštnice Anaide, da je ta učinkovala sveže, (zgolj) navidezno lahkotno. Odlika njene odrske prezence v Slamniku je obenem, da je svoje nastope gradila na soigri, ki soigralcem darežljivo ponuja impulze za igralsko prepletanje in dopolnjevanje. S preciznostjo svojih intervencij je omogočila, da dobro podmazani stroj komedije ves čas brezhibno teče, ne da bi zašel v neosmišljeni prosti tek, in vse to zmore le igralec, ki v vsaki novi vlogi združi tudi izkušnje vseh poprej odigranih. Zgolj redkim sicer to uspeva s toliko prefinjene ubranosti, kot jo večer za večerom premore Tjaša Železnik

MGL, Tjaša Železnik

Povezani dogodki