Fundacija, katere celotno ime v angleščini je Sergei Polunin's Charity Foundation for Support and Encouragement of Arts, bo usmerjena v realizacijo treh ključnih ciljev. Prvi je odkrivanje umetniško nadarjenih ruskih otrok, čeprav je mogoče tudi, da bi bili iz sklada podprti tudi nadarjeni otroci iz drugih držav. Drugi cilj je nuditi podporo profesionalnim plesalcem, baletnikom, koreografom, skladateljem in umetnikom.
Polunin meni, da je zelo pomembno podporo nuditi tudi že uveljavljenim ustvarjalcem oziroma tistim, ki so že dopolnili starost za upokojitev v plesni umetnosti. "Svet klasičnega plesa je hierarhičen in celo tiranski. Rigidne omejitve v njem posamezniku pogosto onemogočajo popoln razvoj njegovega talenta in idej," je dejal. Baletnik pa je sklad ustanovil tudi zato, da bi z njim spodbudil razvoj baletne umetnosti, v smeri ustvarjanja koreografij za prihodnost.
V skladu že načrtujejo prve dobrodelne projekte, predvsem pa ta hip širijo svojo mrežo podpornikov. Zelo si želijo sodelovati s podjetji in organizacijami, ki bi sodelovali pri uresničitvi njihove vizije.
Poluninov študij v Londonu je financirala Fundacija Rudolfa Nurejeva, zato se baletnik zelo dobro zaveda, koliko mlademu plesalcu pomeni podpora. Hkrati pozna mehanizme tovrstnih podpor in njihove pomanjkljivosti. Polunin je za agencijo Tass dejal, da v Srbiji že podpira štiri mlade talente, s skladom pa si želi sistematično delovati predvsem v Rusiji.
Leta 1989 v Ukrajini rojeni Polunin je sprva treniral gimnastiko, nato pa se je z vso strastjo posvetil baletu. Pri Koreografskem inštitutu v Kijevu so nemudoma prepoznali njegov izjemen talent. Da bi mu družina lahko omogočila nadaljnjo baletno izobrazbo, sta tako njegova babica kot oče odšla na delo v tujino. Starša sta se kasneje ločila, kar naj bi Polunina zelo prizadelo, saj je vedno sanjal, da bo, ko bo zaslovel, njegova družina spet združena in premožna.
Pri 13 letih se je preselil v London in se vpisal na šolo Kraljevega baleta, kjer je z 19 leti postal najmlajši glavni plesalec v zgodovini institucije. Po dveh letih je dal odpoved, umaknil se je iz sveta slave, skoraj na rob samouničenja, njegov talent mu je postajal bolj v breme kot darilo. Postal je urbani upornik in začel spreminjati pojem baleta, kot ga poznamo.
Polunin je marca gostoval v Ljubljani, kjer je še z dvema soplesalcema interpretiral plesni ritual Sacre na partituro Igorja Stravinskega.