Gledališki urednik Dialogov Primož Jesenko v uvodniku poveže ustanavljanje regionalnih gledališč po Sloveniji v petdesetih letih in v socialistični Jugoslaviji s sedanjimi potrebami po decentralizaciji slovenske kulture. Pri obeh potezah gledaliških ustvarjalcev in kulturne politike gre za boj za občinstvo, le da so se časi spremenili: “Očitno smo imeli v domnevno svinčenih časih to srečo z oblastjo, da so pogosto naključni, šibko koordinirani in celo zgrešeni, pa vendar s posebej titansko močjo vizije podprti politični prijemi samodejno krepili profil gledalcev. Zdaj pa smo se znašli v času kapitalistične demokracije, kjer se preprosti homo sapiens po prav tako samodejnem ključu nagne k popreproščenosti. In se zdi misija projektnega oblikovanja občinstva pogosto že vnaprej izgubljena.”
Tema te številke Dialogov je gledališka. Gostujoča urednica Amelia Kraigher je zbrala prispevke o gledališču, ki ga ustvarjajo ljudje z ovirami. Avtorice Zala Dobovšek, Ana Obreza, Sandra Jenko in Nika Arhar se posvečajo konkretni produkciji slovenskih in mednarodnih skupin, v katerih nastopajo vidno, slušno in intelektualno ovirani.
V kritiški rubriki Kulturna diagnoza Mojca Pišek piše o zadnjem romanu Draga Jančarja In ljubezen tudi in ga razglasi za “in roman leta tudi”. Kaja Kraner ocenjuje knjigo Andreja Pezlja Umetnost in disciplina: zgodovina urjenja umetnikov, tkalcev in beračev v klasični dobi. Nataša Kovšca piše o razstavi Damiena Hirsta Zakladi iz razbitin ladje Neverjetno, ki je bila na ogled v dveh prestižnih beneških razstaviščih. Nataša Berce ocenjuje plesno predstavo Drobir švedsko-nemškega plesalca Jefta van Dintherja, ki je lani gostovala v Ljubljani. Blaž Gselman piše o dveh gledaliških predstavah, nastalih ob letošnjem praznovanju stoletnice Cankarjeve smrti: najprej o Hlapcih v režiji Janeza Pipana in izvedbi Drame SNG Ljubljana v dveh verzijah: z izjemnim Jernejem Šugmanom kot župnikom in po igralčevi smrti z v isto vlogo zasedenim Klemnom Slakonjo, potem pa še o Pohujšanju v dolini šentflorjanski v koprodukciji Drame SNG Ljubljana, MGL in Cankarjevega doma. Gselman si je ogledal še eno gledališko priredbo slovenske klasike: dramatizacijo romana Ivana Tavčarja Visoška kronika v režiji Jerneja Lorencija in izvedbi Drame SNG Ljubljana, za njo pa še krstno izvedbo drame Vinka Möderndorferja Tri ženske, nominirane za Grumovo nagrado 2015, v avtorjevi režiji. Blaž Gselman svoj sklop zaključuje z oceno performansa Marka Bulca Prva altruistična predstava. Blaž Lukan končuje številko s svojo rubriko Predzadnja replika, v kateri razmišlja o tem, kako pisati o gledališču in na kaj se pri tem navezati.
Povezave: