V obrazložitvi žirije je zapisano, da Darja Dominkuš prejema nagrado za dela Ponorela lokomotiva Stanisawa Ignacyja Witkiewicza ter za tridesetletni prispevek k posredovanju oziroma popularizaciji poljskega gledališča v Sloveniji. Med drugim je namreč prevedla igre Stanisława Ignacyja Witkiewicza, Sławomirja Mrożka, Andrzeja Mularczyka, Janusza Głowackega, Henryka Bardijewskiega, Dorote Masłowske, Marcina Pałasza in eseje Jana Kotta. Obenem je avtorica več pomembnih besedil o poljski dramatiki, posebej o teoriji in dramatiki Stanislawa Ignacyja Witkiewicza.

Predstava Ponorela lokomotiva je od premiere septembra 2012 na odru SNG Drame Ljubljana prejela pomembne domače nagrade in priznanja, med drugim veliko nagrado 48. festivala Borštnikovo srečanja za najboljšo uprizoritev, priznanje Združenja dramskih umetnikov Slovenije za umetniške dosežke za leto 2012, ki ga je prejel Aljaž Jovanović, Borštnikovo nagrado za glasbo, katere skladatelj je Branko Rožman, in nagrado Prešernovega sklada, ki jo je prejel Jernej Lorenci za režijo.

V ospredju predstave je zgodba o strojevodji in kurjaču, ki ju žene nenavadna in skrivnostna strast, da bi z nezaslišano hitrostjo pognala svojo parno lokomotivo čez vse razumne omejitve, postaje in signale. Rada bi doživela vznemirljivi vrhunec hitrosti in zanosa. Izkaže pa se, da nista navadna železničarja, temveč razvpita zločinca, ki sta se izmaknila roki pravice. Njun nevarni eksperiment pokvarijo potniki, ki bi radi ustavili drveči vlak. Tako se nori poskus izkusiti katastrofo metafizičnih dimenzij sprevrže v "navadno" železniško nesrečo.

Witkiewicz sodi med klasike 20. stoletja. Ponorela lokomotiva (1923) na nevsakdanji in izjemno duhovit način povzema njegova umetniška in filozofska iskanja.