Docent na Akademiji za glasbo in umetniški vodja ljubljanske Opere Marko Hribernik je izhajal iz dveh paradigem - umetnost in kulturna ponudba kot azil za človeka ter ideje o fuziji umetnosti. Menil je, da umetnost in kultura danes lahko pripomoreta k dobrobiti človeka ter da ljudje trenutno v kulturni ponudbi potrebujejo zavetje, obliž in varnost. Fuzija pa po njegovih besedah nakazuje nov razvoj, saj si ljudje vedno bolj želijo celostnih doživetij, zato pot vidi v sodelovanju različnih področij umetnosti.
Direktorica Kinodvora Metka Dariš je spomnila, da ima slovenska art kino mreža 28 članov, pri čemer jih ima le deset več kot 50-odstotno in le trije izključno kinematografsko dejavnost. Trenutno jih najbolj skrbi, da se bo zmanjšal delež distribucije kakovostnih evropskih filmov in da se bodo distributerji odločali bolj za komercialne filme. Skrbi jih tudi, da se bodo tisti člani mreže, ki imajo več dejavnosti, da bi privabili nazaj občinstvo, odločali za komercialni film ali dali prednost drugim dejavnostim. Predlagala je tudi nekaj konkretnih ukrepov, med njimi uvedbo večletnih razpisov za zagotovitev sistemske stabilnosti.
V. d. ravnateljice SNG Drama Ljubljana Vesna Jurca Tadel je povedala, da v gledališču beležijo osip obiska, abonentov in lastnega prihodka. Ko so v letu 2020 izvedli anketo med abonenti, ali bi se po pandemiji ponovno odločili za abonma, jih je več kot 90 odstotkov odgovorilo pritrdilno, kar jih navda z optimizmom za novo sezono. Spomnila je, da so v času zaprtja stik z občinstvom poskušali vzdrževati prek spleta. Ob podražitvah cen energentov je opozorila, da se ne bi pozabilo na kulturne institucije.
Izvršna direktorica Beletrine Alma Čaušević Klemenčič je poudarila, da je v času pandemije v založništvu prišlo do premika pri doumevanju nujnosti digitalizacije na vseh nivojih založništva - tako izdaje in konzumacije knjig, kot pri dostopu in komunikaciji z bralci. Največji premik se je po njenem mnenju zgodil prav pri komunikaciji z bralci, ki se je prestavila v digitalno sfero. Pri Beletrini so denimo v času pandemije uvedli cikel dogodkov Beletrina v živo, ki ima dobro gledanost, kar kaže na to, da so se navade ljudi spremenile in da si želijo digitalnih dogodkov ne glede na to, ali obstaja različica v živo.
Direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljane Blaž Peršin je povedal, da bili muzeji in galerije sicer zaprti manj časa kot performativni in koncertni prostori, da pa so v tem času pogrešali vodstva, okrogle mize in druge dogodke, ki dopolnjujejo razstave. Del tega so poskušali posredovali prek spleta in izvedli tudi nekaj projektov, neposredno povezanih s korono, poleg tega so odprli tudi novo razstavišče Cukrarno. V prihodnje bo po njegovem mnenju pomembno povezovanje kulture in umetnosti z drugimi sferami, kot sta turizem in širše gospodarstvo.
Direktorica Bunkerja Alma R. Selimović, pa je menila, da so trenutno še v fazi ocenjevanja škode. Sama meni, da bi bila za celoten sektor kulture potrebna raziskava, ki bi ocenila učinke zadnji dveh let, poleg tega bi bilo smiselno že za prihodnjo sezono izvajati pilotne projekte in jih nato glede na rezultate preliti v ukrepe.
Po besedah člana NSK Jurija Krpana se je v času pandemije pokazalo, kako pomemben je digitalni prostor, ki tudi vse bolj nadomešča javni prostor. Menil je, da je naivno razmišljati, da se bo življenje popolnoma vrnilo v stare tirnice. A če hočejo biti atraktivni za občinstvo, morajo tudi na tem področju pristopati na bolj kreativen način. Po njegovih besedah bi bilo treba spodbujati razvoj lastnih digitalnih platform in komunikacijskih kanalov.
Tudi član NSK Marko Vatovec je izpostavil pomen digitalizacije, vendar ta, kot je opozoril, v neki meri vodi tudi do osamitve človeka, zato je treba še naprej razmišljati tudi o ponujanju kulture v živo.
Predsednica NSK Uršula Cetinski pa je med drugim v povezavi z digitalizacijo opozorila na pomanjkanje tehničnega kadra v Cankarjevem domu, ki ga vodi. Kot je pojasnila, so po kolektivni pogodbi za kulturo tehnični kadri ovrednoteni nižje kot v nekaterih drugih sklopih javnega sektorja ali v gospodarstvu, sem pa sodijo tudi sodelavci s področja informacijskih tehnologij, zato bodo hvaležni za pozitivne pobude, kako biti konkurenčen pri pridobivanju tehničnih kadrov.
Seje sta se udeležili tudi državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Ignacija Fridl Jarc in vršilka dolžnosti generalne direktorice direktorata za ustvarjalnost na ministrstvu Barbara Koželj Podlogar.
Državna sekretarka je med drugim poudarila, da je bila kultura tudi v času pandemije zelo dejavna, da so se progami in projekti realizirali ter da so bila tudi sredstva počrpana. Kar se tiče dviga cen energentov, bodo po pol leta pregledali situacijo, nato bodo možne korekture.
Sklepe z današnje seje bodo člani sveta oblikovali v prihodnjih dneh.