Carmina Slovenica obeležuje 50 let s koncertom Tehilim

Izbor skladb obsega širok glasbeni nabor, od sefardskih napevov preko renesančne polifonije do sodobne literature. "Judovska glasba se je razvijala v teku časa, skozi dolgo pot zgodovine. Tako je lahko globoko religioznega značaja - duhovne pesmi, napevi in refreni so pogosti v judovskih obredih po vsem svetu - lahko je posvetne narave. Značaj judovske glasbe močno variira glede na poreklo avtorja in časovno obdobje, v katerem je bila skladba napisana. Temu ustrezno raznolik je tudi program Tehilim," pojasnjujejo v Carmini Slovenici.

Pomen glasbe v življenju Judov je sicer najti že v samih začetkih Geneze, saj so glasbeniki omenjani med tremi temeljnimi poklici. Glasbo so dojemali kot nekaj nujno potrebnega v vsakdanjem življenju, saj bogati človeško bivanje in vanj vnaša lepoto.

Zbor Carmina Slovenica je leta 1964 pod imenom Centralni pevski zbor Maribor ustanovil Branko Rajšter skupaj z mariborskimi glasbenimi zanesenci in pedagogi. Prvič se je zbor javno predstavil leta 1965 in istega leta že prvič tekmoval na zveznem tekmovanju Mladinskega pevskega festivala v Celju ter dosegel bronasto, zatem pa petkrat zlato odličje.

Iz zborovskih vrst je izšla množica glasbenikov in glasbenih pedagogov, med njimi tudi Karmina Šilec, ki je decembra 1989 zbor prevzela in mu z novim pristopom dala prepoznavno identiteto. Med drugim je z vokalnim gledališčem Choregie postavila svojevrsten uprizoritveni koncept, ki vključuje glasbo, gib, igro in druge odrske elemente.

Produkcije zadnjih let, kot so Placebo ali Komu potok solz ne lije, Rusalke, CS Light, Perspektiva Vzhod, Musica Inaudita, Scivias, Vampirabile, Prošnja za besede, Slovenski zvoki, Adiemus in drugi, so nagrajeni projekti, izvajani na mnogih mednarodnih festivalih in gostovanjih po vsem svetu. Nazadnje je Carmina Slovenica decembra lani navdušila s premiero Toksičnih psalmov v Berlinu.