Eseji so bili povečini predhodno objavljeni v gledaliških listih, po avtorjevih besedah pa gre pri njih za »poskus komentarja, sine ira et studio, tega, kar naj bi predstava prinašala tehtnega, glede na to, da je plehkosti v dojemanju in uprizarjanju več kot dovolj«1. Po mnenju Petre Pogorevc je v delo vpisano avtorjevo »globoko prepričanje, da gledališče ne sme biti le samozadosten obrat za proizvodnjo fikcije in predelavo estetskih vprašanj, temveč mora nujno odsevati tudi specifiko svojega prostora in časa, reflektirati kočljive probleme sodobnosti in njenega človeka ter v odnosu do slednjega vpreči vsaj kanček empatije.«2
Igor Lampret: Kritik je bog, ki ima še vedno pravico do prve noči: ius primae noctis. Predstava tej pravici ne sme ugovarjati. Leže na hrbet in se prepusti. Ona ima prvo, kritik zadnjo besedo.
Zaposlen je bil v Eksperimentalnem gledališču Glej, direktor in umetniški vodja SLG Celje, programski vodja Cankarjevega doma, ravnatelj in v. d. umetniškega vodje SNG Drama Ljubljana, veliko je sodeloval tudi z Mestnim gledališčem ljubljanskim. Kot dramaturg je največkrat sodeloval z režiserji Zvonetom Šedlbauerjem, Dušanom Jovanovićem in Francijem Križajem.
Prevajal je francosko, špansko in francosko dramatiko, med drugim dela Dubillarda, Gombrowicza, Bulgakova, Lorce, Beaumarchaisa, Calderona … Seznam prevodov dramskih del, ki so bila uprizorjena v slovenskih gledališčih, najdete v sklopu Repertoar. Prevedel je tudi Gledališki slovar Patricea Pavisa, ki je leta 1997 izšel v Knjižnici MGL.
Več o njegovem življenju in delu boste izvedeli v spletni enciklopediji slovenskega gledališča SiGledal wiki, vabljeni pa tudi k prebiranju prispevka Popotovanje: HOJA ZA SPOMINI. Igorju Lampretu – Bicetu izpod peresa Mojce Kreft.
1 Igor Lampret: Rabe sočutja. Dramaturški eseji. Knjižnica MGL, 2006.
2 Petra Pogorevc: "Igor Lampret: Rabe sočutja. Dramaturški eseji". Sodobnost, 2006, letnik 70.