Bil je predsednik društva Bralna značka, podpredsednik in predsednik strokovne žirije za nagrado večernica, pomembno je sooblikoval tudi podobo festivala Borštnikovo srečanje. Piše scenarije, novele, romane, mladinske in satirične pripovedi, humoreske ter komedije.
Za svoje ustvarjanje je prejel številne nagrade: leta 1980 nagrado Prešernovega sklada za satirično-komedijske igre, leta 1982 Levstikovo nagrado za mladinsko književnost za delo Hotel sem prijeti sonce, leta 2004 nagrado Slavka Gruma za najboljše slovensko dramsko besedilo za delo Moj ata, socialistični kulak, leta 2006 Glazerjevo nagrado za življenjsko delo, leta 2016 pa še Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Mateja Pezdirc Bartol je v utemeljitvi med drugim zapisala, da je Partljič klasik slovenske komedije, saj ga odlikuje izjemno poznavanje komedijskih zakonitosti, pri čemer nadaljuje tradicijo Antona Tomaža Linharta in Ivana Cankarja ter jo razvija v lastni maniri in slogu.1
Tone Partljič: Pisatelj je pač vedno na preži, v pripravljenosti kot naši profesorji. Kdo pa naj bo bolj pripravljen, če ne pisatelj, ker navdih pride nepričakovano. Če ne bi bil Prešeren pripravljen na poezijo, ko je šel za veliko noč v Trnovsko cerkev in je prišla Julija, mu v "srce ne bi padla iskra ognjena" in ne bi imeli Sonetnega venca.2
Pomembno je prispeval tudi k razvoju slovenskega filma in televizijskih nadaljevank, ki so pogosto nastajali na podlagi njegovih dramskih besedil. Režiser Matjaž Klopčič je po njegovi predlogi posnel legendarni film Moj ata, socialistični kulak – to in tudi številne njegove druge drame lahko preberete v digitalni knjižnici dramskih besedil na portalu SiGledal. V sklopu Repertoar, bazi preteklih produkcij slovenskega profesionalnega in polprofesionalnega gledališča, pa je med drugim dostopen seznam vseh uprizoritev, ki so v slovenskih gledališčih nastale po njegovih besedilih. Njegovo prvo uprizorjeno dramsko delo je bilo Ribe na plitvini (Mestno gledališče ljubljansko, 1968), zadnje pa Balada o Karolini Žašler (Šentjakobsko gledališče, 2015). Največkrat sta bili uprizorjeni že omenjeni Moj ata, socialistični kulak in komedija Ščuke pa ni.
1 Tone Partljič svoj 80. jubilej praznuje kot "slovo od mladosti" (www.rtvslo.si, 5. 8. 2020).
2 Tone Partljič: Človek, ki uspe nasmejati te jezne Slovence, si pa res zasluži nagrado (intervju) (SiGledal, 7. 2. 2016).