Študiral je na Dunaju in v Ljubljani. V sezoni 1930/31 se je kot režiser zaposlil v Narodnem gledališču v Ljubljani, po vojni je delal v Drami kot dramaturg (1946–1955) in režiser (1955–1962). Kot umetniški vodja in režiser ljubljanskega Delavskega odra je uveljavljal gledališki avantgardizem in družbenokritične poudarke. Kot gost je režiral predstave v Drami SNG Maribor, Slovenskem stalnem gledališču Trst in Mestnem gledališču ljubljanskem.
Delal je tudi kot urednik in profesor, bil je član in kasneje tudi podpredsednik Slovenske akademije za znanost in umetnost (SAZU). Objavljal je kritike, članke in eseje o gledališču, literaturi in kulturni politiki ter literarnozgodovinske študije. Leta 1957 je prejel drugo Prešernovo nagrado, in sicer za režijo Shakespearovega Henrika IV. Leta 1975 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo na področju literarne in gledališke umetnosti. Med letoma 1971 in 1985 je predsedoval festivalu Borštnikovo srečanje.
Bratko Kreft: Med najpomembnejše kulturne ustanove vsakega naroda sodi gledališče.*
V dramskih delih je med drugim obravnaval fevdalno slo po oblasti, meščansko moralno izprijenost, uporništvo in navdušenje nad gledališčem. Njegovo prvo uprizorjeno dramsko delo je bila tragedija Nemoč (1924). Sledijo Tiberij Grakh (1925/26), Celjski grofje (1932), Malomeščani (Kreature, 1935), Velika puntarija (1937), Kranjski komedijanti (1940), Balada o poročniku in Marjutki (1960) ter Po brezkončni poti. Seznam uprizoritev njegovih dramskih besedil je dostopen na portalu SiGledal v sklopu Repertoar, kjer najdete tudi seznam predstav, ki jih je režiral v slovenskih gledališčih.
Ob stoletnici rojstva, leta 2005, so v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani pripravili razstavo rokopisnega, slikovnega in knjižnega gradiva z naslovom Viharnik slovenske dramatike in gledališča. Ob tej priložnosti vabimo tudi k branju vinjete Med spominom, gledališčem in literaturo, ki jo je ustvarjalcu ob stoti obletnici rojstva posvetila Mojca Kreft.
* Bratko Kreft: Temelji slovenskega gledališča (1968). Dokumenti Slovenskega gledališkega muzeja, letnik knj. 4, št. 11