Baletniki želijo sistemsko ureditev za pokojnine

Kot so sporočili z ministrstva za kulturo, so baletni plesalci zaradi vsakodnevnih hudih telesnih obremenitev ena najbolj ranljivih skupin med poklici v kulturi. Baletniki zaradi psihofizičnih obremenitev povprečno po 40. letu ne morejo več opravljati svojega dela na zahtevani kakovostni ravni.

V praksi se zato dogaja, da niso dejavni, četudi imajo delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas. Profesionalna kariera baletnih plesalcev se praviloma začenja že pred dvajsetim letom in se večinoma konča med 35. in 40. letom starosti, odvisno od individualnih zmožnosti.

Ker je poklic baletnega plesalca podcenjen in je v plačnem sistemu izredno nizko ovrednoten, se v zvezi s statusom baletnikov pojavlja vprašanje višine starostne pokojnine, ki bo zaradi nizkih plač verjetno izjemno nizka in ne bo zadostna za dostojno življenje.

Zato na ministrstvu zastopajo stališče, da bi se poleg predlagane ureditve glede obdobja, ki se šteje v povišano zavarovalno dobo, morali urediti tudi drugi instrumenti sistemske narave, vezani na plače, sistem prekvalifikacij in dokvalifikacij, ki bi omogočil baletnim plesalcem daljšo aktivno dobo na drugem delovnem mestu ter možnost, da vplačane prispevke za poklicno pokojnino dvignejo v enkratnem znesku.

A Kerin Krekova je ob tem poudarila, da zgolj prekvalifikacija znotraj baleta ni dobra možnost, saj "ni mogoče, da bi vsi postali koreografi ali pedagogi, ker niso vsi za to".

Ob tem se po njenem mnenju pojavlja vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi se plesalec odločil za povsem drugačen poklic. "Vprašanje je, kdo bi te bil pripravljen vzeti v službo, saj bi bil popolnoma brez izkušenj," je pojasnila.

Poleg tega tako Kerin Krekova kot tudi nekdanji vodja ljubljanskega baleta Janez Mejač menita, da je zgodnejša upokojitev nujna za pomladitev ansamblov. S tem se strinja tudi plesalka Mateja Rebolj: "Po 45. letu gre za problem staranja telesa, regeneracije. Balet je forma in lepota telesa. V sistemu je ogromno plesalcev, ki bodo stari 50 let in bodo še vedno zaposleni, mlajših pa se ne bo moglo zaposlovati."

Ob tem Kerin Krekova dodaja, da v sedanji situaciji baletniki enostavno nadaljujejo s plesom: "V baletu imamo plesalko, ki, mislim, bo letos dopolnila 50 let, a še ne bo šla v pokoj." "Seveda bi se jih lahko prekvalificiralo znotraj institucije, v kateri so zaposleni, a to ni to," je še pojasnila.

"V Jugoslaviji smo imeli beneficirano delovno dobo. To je bilo dobrodošlo in prav. Takšno rešitev je treba obnoviti, s tem se bo lahko menjalo plesalce ter pomlajevalo in večalo plesne ansamble," pa je dejal Mejač.

Kerin Krekova je dodala, da se sistemsko rešitev išče vse od leta 2000, a so bili napori neuspešni, saj so se "zraven pojavili še vojaki, piloti, rudarji - skratka poklici, ki so tudi fizično naporni, ampak povsem drugačni kot balet".

"Mi z resnim treningom začnemo že pri desetih letih, medtem ko rudar na primer ne. Že takrat se odločiš za ta poklic. Včasih je bil ta poklic prestižen, ker je za določene izbrance, ki imajo fizične danosti, da lahko to opravljajo," je pojasnila. Dodala je, da je po 45. letu zelo težko konkurirati 18-letnikom, ki so na vrhuncu svojih moči.

Tudi Mejač je 40. leto izpostavil kot mejo plesalčevih sposobnosti. "Treba bo poskrbeti za nekaj več denarja, da bi lahko zvišali dajatve za pokojnine. Verjetno je to edini način, če želimo imeti balet," je pojasnil.

Ob tem je Mejač izpostavil vse manjše število baletnikov: "Gre za peščico plesalcev, ko sem bil direktor, sem imel med 60 in 65 plesalcev, zdaj jih je že 50. Ob tem se vedno manj denarja namenja produkciji - predstave scenografsko in kostumografsko pogosto niso več opremljene tako, kot bi morale biti. Samo zaradi manjka denarja - premalo se daje za kulturo. Če bomo tako delovali še naprej, potem ne vem..."

Reboljeva, ki je po vrsti solističnih vlogah v klasičnem baletu oblikovala še kariero sodobne plesalke, pa je poudarila, da je beneficirana delovna doba edino, kar je sploh smiselno tako za balet kot tudi za sodobni ples.

"Če so pogoji enaki - oboji plešejo profesionalno - so psihofizični napori popolnoma primerljivi. To bi bilo smiselno urediti," meni.

O govoricah, ki jih je slišati, češ da baletniki odrivajo sodobne plesalce na obrobje, pa meni, da je nerazumevanje verjetno v tem, da ima balet starejšo tradicijo inštitucije - več kot 200 let. Medtem ko se je moderni in sodobni ples razvil v 20. stoletju in pri nas, škandalozno, v 21. stoletju še vedno ni institucionaliziran in je v neprimerljivo slabšem položaju.

Do neke mere je institucionaliziran le EnKnap, skupina Iztoka Kovača, medtem ko ostali sodobni plesalci večinoma delujejo kot samostojni kulturni delavci. "Morda zato baletni plesalci menijo, da je to, kar se dogaja v sodobnem plesu, polprofesionalno," je poudarila Reboljeva.