Renato Zanella je od januarja 2021, ko je prevzel umetniško vodenje ljubljanskega baletnega ansambla, razmišljal o tem, kako bi združil številčno ekipo, s katero bi ustvaril nekaj drugačnega. Želel si je ustvariti delo, pri katerem bi plesalce povezal s pevci, orkestrom in glasbo ter v ospredje postavil umetnika v vseh njegovih razsežnostih, je povedal na današnji novinarski konferenci.

Maria de Buenos Aires, ki jo je skladatelj označil za operito oziroma manjše glasbeno delo, je bila prvo skupno delo Astorja Piazzolle z urugvajsko-argentinskim pesnikom Horaciem Ferrerom. Nastajala je v času družbenih, kulturnih in političnih trenj v Argentini ter bila zamišljena za radio. Prvič so jo izvedli leta 1968 v Buenos Airesu in jo nato razširili na odrsko postavitev. Pozneje so nastale različne oblike in priredbe, ki so pogosto vključevale plesalce.

Svojo priredbo je Zanella označil za balet po operi, predstava pa je po njegovih besedah več kot tango. Vsebuje elemente opere, baleta, koncerta, pri čemer si občinstvo lahko zamišlja karkoli, vendar ne tango, je povedal. Ob postavljanju koreografije je razmišljal tudi o dotikih, odnosih in vezeh med ljudmi. Zgodba se sicer dotika dežele, sveta, življenja in smrti. Ker je potrebovala usmeritev, jo je za oder postavila režiserka Yulia Kristoforova.

Predstava vsebuje 17 skladb s prav toliko prizori, pri katerih so peti del besedila ohranili v španščini in govorjene dele prevedli v slovenščino. Libreto se po režiserkinih besedah dotika religiozne tematike ter se spogleduje z Marijo Magdaleno in devico Marijo. Obe prepoznava kot ženska arhetipa z vsemi notranjimi napetostmi, vendar ji je izhodišče ob razmišljanju predstavljala usoda Marije Magdalene, ki je v krščanskem svetu do nedavnega veljala za grešnico.

Kot je še povedala režiserka, so zgodbo poskušali povedati na svoj način, lastno interpretacijo pa so gradili tudi skozi simbolne elemente in kostume, ki sta jih prispevali Alexandra Burgstaller in Anne Marie Legenstein. Scenografka je bila Vasilija Fišer.

Glasbeno bo predstavo vodil Marko Hatlak, ki bo tudi eden od glasbenikov spremljevalnega komornega orkestra. Po njegovih besedah se v delu mešajo različni glasbeni vplivi, od Broadwaya prek newyorškega jazza do sodobnih efektov, s katerimi so poudarjene temačne plati tanga kot zvrsti, ki je nastala v revnejših predelih Buenos Airesa in v sebi združuje od revščine, bolečin, nasilja do smrti. "Vse to imamo tudi v predstavi," je dodal Zanella.

Vlogo Marije sta prevzeli mezzosopranistki Nuška Drašček in Sara Briški Cirman. V plesnem delu bodo med drugim nastopili Tjaša Kmetec, Ana Klašnja in Kenta Yamamoto.