Omerzujevo ustvarjalno pot zaznamuje izrazita interdisciplinarnost, saj se kot ustvarjalec ni nikdar zavezal le eni umetniški disciplini ali mediju, temveč je hkrati deloval kot vizualni umetnik, scenograf, lutkar in gledališki režiser.
Za njegovo umetniško prakso, ki se pojavlja tako na gledaliških odrih kot v galerijskih prostorih, so značilne kompleksne objektne instalacije, ustvarjene iz lesa in kombinirane z najrazličnejšimi materiali, ki prikazujejo ekspresivne in često groteskne motive, v katerih se odražata subtilna družbena kritika in obešenjaški humor.
Ker je v njegovih lutkovnih in gledaliških projektih vizualna podoba ključnega pomena, se je pogosto predstavljal tudi v galerijskih prostorih. Za svoje vsestransko delovanje je prejel več mednarodnih in slovenskih nagrad, med drugim nagrado Prešernovega sklada leta 2006. Slednjo je prejel za avtorstvo trilogije Misterij življenja in smrti in režijo predstav Zbogom, princ, Peskar in Svetnik Krespel.
V trilogiji Misterij življenja in smrti Omerzu orkestrira pomen prav v odnosu lutkovnega gledališča z dramskim in plesnim ter ga umešča v dialog z drugimi umetnostmi, predvsem s kiparstvom in glasbo. V tem pogledu se približuje pojmovanju gledališča kot celostnega umetniškega dela, lutkovne predstave za odrasle pa s pečatom odličnosti vpisuje v polje sodobnega gledališča, je med drugim pisalo v utemeljitvi za nagrado Prešernovega sklada.
Za STA je pred leti v pisnem pogovoru povedal, da so bile njegove lutke v prvih predstavah z močnimi barvami in izrazito ostrimi potezami, kar je pripisal mladosti.
"Počasi pa so v predstavah energijo grotesknega nadomestila premišljevanja o smislu bivanja, o skrivnosti ustvarjanja, o končnosti... in tako se je spremenil tudi likovni izraz. Lutke, ki so prej delovale izrazito na ven, so se obrnile navznoter. Močne barve je zamenjala snovnost materialov. Les, blago, papir, kovina..., vsak od njih zahteva drugačno oblikovanje in tudi svojo likovnost. Lutke sem slekel in poudaril material in tehnologijo. Vse bolj pa me je zanimal tudi odnos med igralcem - animatorjem in lutko," je povedal.
Leta 1955 v Brestanici rojeni Omerzu je po študiju na pedagoški akademiji delal v Lutkovnem gledališču Ljubljana, leta 1983 pa je odšel na študijsko izpopolnjevanje iz lutkovne scenografije in oblikovanja lutk v Prago. V začetku 90. let je sodeloval pri ustanovitvi neodvisnega gledališča Konj v Ljubljani in bil hkrati stalni sodelavec osrednjega lutkovnega gledališča Minor v Pragi. Pozneje je kot neodvisni ustvarjalec sodeloval z različnimi teatri v Sloveniji in mednarodnem prostoru, za katere je ustvaril serijo odmevnih predstav.