Avtorica Maja Šorli je za omenjeno delo leta 2021 prejela Grumovo nagrado za najboljšo slovensko dramo, so sporočili iz Gledališča Celje.
Kot je dejala Šorli, je tema spolnega nadlegovanja v besedilo prišla kasneje, a se boji, da bo aktualna še dlje časa kot ločnica med javnim in zasebnim šolstvom. Obe vsebini sta izjemno pomembni in za oboje se je treba boriti - za kakovostno javno dostopno šolstvo in za svet brez nadlegovanja.
"Morda temi na prvi pogled nista presečni, ampak vprašanja moči, privilegijev, priložnosti so inherentna obema. Želela sem napisati besedilo, v katerem ne bo hujših kriminalnih dejanj, umorov, drugih patologij ali anomalij, a bi bilo vseeno psihološko zanimivo in napeto. Na neki način sem hotela tekst, v katerem bi igralke, igralci lahko uživali, se z njim igrali na način, kako biti živi in pristni v medosebnih odnosih teh likov. Poleg tega sem želela, da bi bila v zgodbi jasno razvidna LGBTIQ+ tematika," pravi Šorli.
Dramaturg Tin Grabnar je povedal, da je Šorli s svojim dramskim besedilom pokazala, kako močno sta prepleteni javna in osebna sfera naših življenj. Že takoj na začetku njene zgodbe namreč izvemo, da se bo javna univerza prestrukturirala. Danes bi takšno prestrukturiranje imenovali racionalizacija delovnih mest, optimizacija stroškov, posodobitev učnega sistema ali kaj podobnega. Z drugimi besedami: javna univerza bo privatizirana.
Ta neprijetna novica, tako Grabnar, močno odjekne med protagonisti, ki se začnejo vsak po svoje boriti za svoja delovna mesta, za svoj obstoj. V takšnih okoliščinah etična načela hitro postanejo zgolj navidezna parola; oportunizem dobi krila. Na ozadju takšne razpadajoče skupnosti se tako zdi, da nam lahko pred vsemi družbenimi napetostmi edino pravo zavetje predstavlja le še intimen romantični odnos. Toda vprašanje je, ali smo znotraj intime zares varni pred zunanjimi vplivi, je še dejal Grabnar.
Za režiserko predstave Nino Šorak je v tej uprizoritvi zelo pomembna dinamika, saj je s svojo pisavo nagovarja k estetiki Netflix nadaljevank. Spremembe v kapitalističnem svetu se dogajajo hitro in posameznik je proti njim popolnoma nemočen. Vse, kar mu ostane, je, da se prilagaja, oportunistično sledi želji po preživetju.
"Mogoče je le intima tista oaza, kjer si posameznik lahko vzpostavi svoj svet. V gledališču me je od nekdaj zanimala zgodba in psihološki odnosi med liki. Zdi se mi, da je to eden izmed učinkovitejših načinov, kako preko konkretnega, torej preko situacije, odpreti pomembne in relevantne teme. Pa naj so teme popolnoma življenjske ali teoretsko filozofske. Moč igralca, ki gledalca povabi na magično pot z emotivno intenzivnimi upodabljanji, je način, ki me začara, povleče v svoj svet in na koncu pusti z mislijo, vprašajem," je poudarila Šorak.
Izredni profesorici Doroteji Luni Kovač in docentki Ivoni Kalisch se sesuva tudi privatno življenje. Doroteja Kovač je obtožena spolnega nadlegovanja. Obtožbe so nejasne, o njih ne spregovori žrtev, ampak tretja oseba. Zloraba moči v visokošolskem prostoru ima uničujoče posledice. Avtorica problema spolnega nadlegovanja z nejasnimi obtožbami ne relativizira, ampak ga nadgradi. Kaj se zgodi, ko obtožbe o prekoračenju pedagoškega erosa nekdo izkoristi za dosego lastnih ciljev, za diskreditacijo posameznika? Ivono Kalisch pa v trenutku občutja nestabilnosti v profesionalnem življenju zapusti dolgoletni partner. Obe se znajdeta na prelomnem dnu, so zapisali v Gledališču Celje.
V predstavi igrajo Manca Ogorevc, Branko Završan, Tanja Potočnik, Barbara Medvešček, Damjan M. Trbovc, Urban Kuntarič, Lucija Harum in David Čeh.
Ustvarjalci uprizoritve pa so režiserka Nina Šorak, dramaturga Tin Grabnar in Rok Andres, scenograf Branko Hojnik, kostumografinja Tina Pavlović, skladatelj Laren Polič Zdravič, oblikovalka videa Vesna Krebs, oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak, lektorica Živa Čebulj in asistentka kostumografinje Zala Žagar.