Po priljubljenih predstavah Zverjasec in Zverjašček, ki sta nastali na podlagi slikanic Julie Donaldson, se je režiser Jaka Ivanc ponovno lotil odrske adaptacije ene izmed njenih slikanic z naslovom Bi se gnetli na tej metli? ali v izvirniku Room on the Broom. S prevodom, ki je prirejen tudi z mislijo na drugačno pomensko strukturo slovenščine v nasprotju z angleščino, se mu je v postavljanju priredbe pridružil Milan Dekleva.

Zgodba o čarovnici in njenih dogodivščinah z živalskimi prijatelji ter zlobnim zmajem prihaja v času, ko je njeno sporočilo zaradih družbenih okoliščin še bolj aktualno. Prijazna čarovnica Štriga, ki se po svetu potepa v spremstvu svoje mačke, med letenjem vedno znova izgublja svoje stvari, pri iskanju pa vsakič znova spozna novo žival, ki se ji želi pridružiti na njeni metli. Konflikt nastane, ker mačka vseskozi zavrača nove prijatelje in ne želi, da se njej in čarovnici pridružijo na metli. Kljub temu nasprotovanju pa čarovničini sopotniki stopijo skupaj v ključnem trenutku, ko Štrigi grozi, da jo bo pojedel grozni zmaj.

Sporočilo, ki ga predstava nosi, je po besedah Dekleve, da je edina pot v prihodnost tista, po kateri gremo skupaj. Starejši gledalci lahko to razberemo že med predstavo, za mlajše pa je Dekleva na koncu ustvaril še čarobno formulo, ki jo čarovnica uporabi pri ustvarjanju nove metle in ki predstavo poveže v celoto. Že prej omenjeno sporočilo je v čarobni formuli podano berljivo tudi najmlajšim, kar zagotovi, da ga bodo prav oni kot ciljno občinstvo (za katerega je najbolj pomembno razumevanje strpnosti) tudi razumeli, četudi ga morda ne bi znali sami razbrati iz situacij, skozi katere je podano v predstavi. Z močnimi lučmi osvetljen okvir uokvirja prizore, kot da bi šlo za film, kar je vidno tudi ob letenju čarovnice navzgor in navzdol, ko vidimo le njo in njeno okolico, ne pa celotne pokrajine s tlemi vred. Učinek filma se še bolj poudari, ker Štriga v okvir vstopi šele po nekaj uvodnih minutah svoje predstavitve in tako nakaže, da se vrača v času nazaj v zgodbo, ki se ji je že zgodila.

Osvetljenost okvirja poudarja prvi plan in zakrije animatorje lutk, ki so oblečeni v črno. S tem se zdijo lutke, ki so namizne in jih animatorji upravljajo z rokami, zelo žive, kar pripomore k realnosti zgodbe in pri mlajših hitreje vzbudi naklonjenost do likov. Živost lahko pripišemo tudi dobremu oblikovanju lutk, ki sicer niso realistične, ampak gre bolj za tridimenzionalno verzijo ilustriranih podob, a se vseeno ob animaciji obnašajo podobno živim bitjem.

Bi se gnetli na tej metli? je zgrajena na način pripovedovanja zgodbe, ki se je že zgodila in je zato njen pripovedovalec tisti, ki že ve, kaj sledi. Zelo opazno je ponavljanje dogodkov, v katerih Štriga spozna nove živali, kar lahko postane dolgočasno, saj je situacija vsakič bolj predvidljiva. Ker je predstava namenjena otrokom, v njej najdemo polno humorja, ki je velikokrat osnovan na kontrastu med izrečenim opisom dejanja in njegovo dejansko izvedbo, nekaj pa je tudi že preveč tipično žaljivega humorja.

Poleg humorja k atraktivnosti pripomore tudi pesem z veselo melodijo in preprostim besedilom, ki nam hitro ostane v glavi in spremlja vesele trenutke ter je tako zvočna rdeča nit in lahko ustvari asociacijo med veseljem in druženjem. Gre za predstavo, ki nosi pomembno sporočilo in ga predaja mlajšim generacijam, ki so zanj najbolj dovzetne. Pri tem si pomaga s prisrčnimi liki, zapomnljivimi pesmimi ter izvrstnim rimanjem, ki naredi vsebino še bolj zabavno in lažje razumljivo. Zmoti morda že omenjeno ponavljanje ter nekonsistenca v podajanju informacij, saj se Štrigina pozabljivost iz začetka kar hitro izgubi. Kombinacija vseh lastnosti gledalca pritegne in mu nauk preda skozi zabaven način, kar pa se zdi pri otroških predstavah zelo pomembno, za odraslega gledalca pa je lahko prava osvežitev v primerjavi z bolj resnimi predstavami.

***

V rubriki Mala šola kritike objavljamo prispevke seminarja Mala šola kritike, ki poteka pod okriljem Lutkovnega gledališča Ljubljana (www.lgl.si) in v sodelovanju z Društvom gledaliških kritikov in teatrologov (www.dgkts.si). Udeleženci/ke reflektirajoi lutkovne, mladinske in (post)dramske uprizoritve.
Urednica bloga in mentorica seminarja: Zala Dobovšek
Povezava na blog Mala šola kritike: https://malasolakritike2016.wordpress.com/