Domena: Eukaryota – evkarionti
Kraljestvo: Animalia – žival
Deblo: Chordata – strunarji
Razred: Mammalia – sesalci
Red: Primates – prvaki
Naddružina: Hominoidea – človečnjaki
Družina: Pongidae – človeku podobne opice
Rod: Homo – človek
Vrsta: Homo sapiens
Podvrsta: Homo sapiens sapiens
Glavni junak Viskovitz v svojih različnih živalskih inkarnacijah preizprašuje svojo in našo identiteto, smisel bivanja, kaj človeka razlikuje od živali in kaj ga dela žival. Na svojem potovanju po živalskem kraljestvu neustavljivo išče ljubezen svojega življenja, ki v vsaki epizodi nosi isto ime – Ljuba.
Gonilo tega potovanja je poželenje. Viskovitz v svojih ljubezenskih zgodbah različnih žanrov preizkuša svoje transformacijske sposobnosti, vendar svojo identiteto ohrani. Pa četudi se mora zoperstaviti svoji lastni naravi.
Jure Ivanušič: Žival si
Drage dame, cenjeni gospodje,
dobrodošli v menažerijo,
kjer boste prepoznali rogonosce
in tiste, ki jih za rogé držijo.
Stara to ljubezenska je zgodba,
ki milijone let jo že živimo.
Po definiciji pa kar živi, tudi umre,
in ko spoznaš naravo minljivo,
vidiš, da za preživetje – ljubezen
najmočnejše je gonilo.
Ko tvoja ptička šla je v drugo gnezdo,
od jeze bil si kakor kuhan rak
in šel kot mačka okrog si vrele kaše,
bil nekaj časa volk samotar.
Včasih pa podoben bil si svinji,
ko kakor spužva pil si v gostilni
in še za vogalom kot pes se poscal.
Potlej pa priden kot mravlja postal,
tih kakor miš in zvit kot lisica –
to je le zato, ker si žival!
Vidiš, slona si iz muhe delal
in kdaj pa kdaj še tudi kozle streljal
in do takrat, ko boš na konju spet,
upaš, da le enkrat osel gre na led.
Zdaj garaš od jutra kot živina
in jasno je, da s kurami greš spat,
pač med zvermi si v službi pristal,
kjer moraš biti ponižno vdan,
a če kot človeka ob tem te ni sram –
to je le zato, ker si žival!
