Ženitev

Tudi zapriseženi samec, dvorni svetnik Podkoljosin, se je končno namenil oženiti, vendar se nikakor ne more odločiti za to ali ono nevesto, ki mu jih priporoča Fekla. Nadležni opravek odlaga že tri mesece … Prijatelj Kočkarjev neodločneža odvleče na obisk k Agatji. Po naključju se na domu sramežljivke istega dne zbere pisana druščina odcvetelih samcev, eksekutorjev, častnikov in nekdanjih pomorščakov, ki jih je Fekla kot primerne kandidate po stasu in stanu nalovila po mestu. Potem ko se ženini najprej prepričajo o vrednosti neveste in njene hiše, o številu lisičjih kožuhov in znanju francoščine, se med njimi vname petelinji boj. Agatjo bogata izbira popolnoma presune in skoraj se odloči, da bo ženina kar izžrebala. Podkoljosin med entuziastičnim posredovanjem Kočkarjeva ves mencav sedi v slaščičarni …

Oče ruskega realizma, pisatelj, dramatik, humorist in samec Nikolaj Vasiljevič Gogolj, najbolj znan po romanu Mrtve duše, satirični komediji Revizor in noveli Plašč, v Ženitvi parodira prozaične razloge, ki ljudi ženejo v poroko. Prvo različico satire na temo tradicionalne ruske zakonske zveze svojega časa, ki je plod uspešnega ženitnega posredovanja, je Gogolj pod naslovom Snubci napisal že slabih deset let pred krstno uprizoritvijo končne verzije leta 1842. Ženitev je s svojim nepričakovanim razpletom razburila sanktpeterburško in moskovsko občinstvo, kasneje pa se je trdno ustalila v železnem ruskem gledališkem repertoarju.