STA, 21. 3. 2012

V MGL premiera predstave o nesojeni ženitvi

V Mestnem gledališču ljubljanskem (MGL) bodo v četrtek, 22. marca, premierno uprizorili komedijo Nikolaja Vasiljeviča Gogolja Ženitev režiserja in scenografa Diega De Bree. Po njegovih besedah je Gogoljev tekst s podnaslovom Nenavaden dogodek poln nesporazumov in absurdnosti, zavaja pa že z naslovom, saj na koncu do ženitve niti ne pride.
:
:
foto Barbara Čeferin
foto Barbara Čeferin
foto Barbara Čeferin
foto Barbara Čeferin
foto Barbara Čeferin
foto Barbara Čeferin

"Ta tekst, kljub naslovu, govori o vsem, razen o ljubezni. Predstavlja nam človekove hibe, težave, karakterne značilnosti, ki ponavadi bistva ne ugledajo. Gogolj s tem, ko nastavi ženitev hkrati razpre človeške nečimrnosti in hibe. Pri porokah se namreč ukvarjamo z vsem ostalim, kot s človekom," je na včerajšnji novinarski konferenci opomnil režiser. V Gogoljevi drami je po njegovih besedah ženitev predstavljena kot trgovska menjava, ki bo prinesla materialne in intelektualne dobrine, ne pa tistega, na čemer resnično temelji odnos med ljubljenima osebama.

Direktorica in umetniška vodja MGL Barbara Hieng Samobor je dejala, da De Brea s predstavo Ženitev nadaljuje svojo raziskavo burleske kot enega najčistejših in najbolj domišljenih kanonov ustvarjanja znotraj žanra komedije. "Za potrebe predstave Ženitev vse to postavlja v zelo poseben, za ta primer izmišljen, odrski svet, ki je pisan in asociativno neverjetno bogat," je presodila.

De Brea je kot glavni problem Gogoljeve komedije izpostavil izgubljenost človeka ob izbiri in spremembi. Gre za to, kaj se pravzaprav lahko zgodi posamezniku, ko mora sebe premestiti v drug življenjski okvir in kakšne zadrege, nelagodja in izgubljenosti se ob tem v njem pojavljajo. "Ko se zavemo, da je potrebna sprememba, se nam zdi le ta skoraj nemogoča," je povzel režiser.

Kljub temu, da je komedija postavljena v drugo polovico 19. stoletja, se ukvarja še s številnimi drugimi aktualnimi temami. Med njimi po besedah Hieng Samoborjeve brez travme in z obilico humorja podaja sliko feminizacije moških in maskulinizacije žensk, po besedah režiserja pa se ukvarja tudi z nezmožnostjo posameznika, da bi zares videl drugega in z njim vzpostavil tehten dialog.

Po besedah Hieng Samoborjeve režiser pri postavitvi scenografije ni uporabil "bogatih izrazil", a mu je uspelo skupaj z režijo in kostumi ustvariti bogate učinke. De Brea je dejal, da je želel sceno postaviti na "nadčasovni nivo". Dva prostora, ki jih predstava sicer predvideva, je spojil v enega in ju ni določil scensko, temveč svetlobno. Predstavo namreč sklene končni absurd - ženin izpuhti v zraku in nihče na koncu pravzaprav zares ne ve, kaj se je z njim zgodilo.

Dramaturginja predstave Petra Pogorevc je dejala, da je bil študij predstave zanjo nadvse zanimiv, saj v klasičnem dramaturškem smislu ni imela veliko dela - besedilo bodo namreč uprizorili v skorajda integralni obliki. Sicer pa je bil ustvarjalni proces naporen, saj so se ga lotili na več nivojih. S prebiranjem literature in drugih pričevanj so vstopali v čas dramskega dogajanja, hkrati pa so se veliko ukvarjali s tem, kaj ima predstava povedati sodobnemu gledalcu.

V komediji Ženitev med drugimi nastopajo Jana Zupančič, Bernarda Oman, Tanja Dimitrievska, Jožef Ropoša, Sebastian Cavazza in Gregor Čušin. Kostume je sicer v slogu druge polovice 19. stoletja, a s fantazijskimi dodatki burlesknega, zasnoval Leo Kulaš, glasbene priredbe pa podpisuje Marko Hatlak.