Kratka predstavitev romana M. Duras Le Ravissement de Lol V. Stein
Zgodbo Lol V. Stein pripoveduje Jacques Hold. Zgodbo sestavlja s pomočjo pripovedovanja drugih, svoje domišljije in hipotez.
Ko je bilo Lol devetnajst let, je bila z zaročencem Michaelom Richardsonom na plesu v Town Beachu, na katerem se je pojavila Anne-Marie Stretter, ki ji je na mestu prevzela zaročenca. Ta prevzem je vzrok Loline prevzetosti.
Jacques Hold Lol spozna deset let kasneje. Zaljubi se vanjo in v njeno »prevzetost«. Lol je mladost preživela v South Tahli. Po dogodku na večernem plesu v bližnjem obmorskem mestecu Town Beach je Lol za nekaj časa domnevno zanihala na robu norosti, a se kmalu zatem poročila z Jeanom Bedfordom.
Z njim se je preselila v Under Bridge, imela tri otroke in tam preživela deset let. Pripovedovalec Jacques Hold nas umesti v trenutek, ko se z možem po desetih letih vrneta nazaj v South Tahlo in se naselita v hiši njenih staršev. V nekem trenutku Lol zasliši par, ki gre mimo pod njenim oknom. Lol sliši žensko reči: »Morda mrtva«, vidi, kako se malo naprej v parku na skrivaj poljubita, nakar se moški vrne nazaj po poti mimo njenega okna. Od tega trenutka dalje Lol povsem spremeni svoje desetletne navade in se vsak dan odpravi na dolge sprehode po mestu, oprezujoč zlasti za zaljubljenimi pari.
Na enem od teh sprehodov zagleda moškega, ki je šel mimo njenega okna, in sledi mu, dokler se mu ne pridruži ženska, ki jo zdaj prepozna kot Tatjano Karl, prijateljico iz mladostnih let iz South Thale. Lol se potrudi najti Tatjanin naslov in jo obišče na domu, kjer živi z možem Pierrom Beugnerjem. Na tem obisku Lol totalno prevzame Jacquesa Holda, pripovedovalca, morda načrtno. Lol noče, da bi Hold zapustil Tatjano. Želi, da se še naprej videvata, sama pa je med njunimi skrivnimi zmenki prisotna tako, da se nahaja v rženem polju pred hotelom, kjer se videvata.
»Združitev« Lol in Jacquesa ima obliko skupnega potovanja z vlakom v Town Beach, na kraj dogodka, kjer obiščeta plesno dvorano, v kateri se je zgodil uvodni incident. Noč preživita v hotelu in se vrneta naslednji dan, ko naj bi se zvečer Jacques spet dobil s Tatjano na običajnem mestu. Lol zahteva, da se zmenka drži, hkrati pa je celo pot nazaj še bolj odmaknjena in čudna. Lol poskuša nadaljevati s tem, kar jo najbolj osrečuje: prisostvovati zmenkom Jacquesa in Tatjane, tako da se nahaja, speča, v rženem polju nasproti hotela, kjer se dobivata.
ZAMAKNJENOST, PREVZETOST, EKSTAZA, UGRABITEV, KRAJA, IZTRGANJE … lahko pomeni slovenski prevod francoske besede ravissment, ki jo je Marguerite Duras položila v naslov za naslovnika, bralko, bralca svojega dela Le ravissment de Lol V. Stein, APT pa s prevodom Barbare Pogačnik – obiskovalkam in obiskovalcem pripravlja uprizoritev – Zamaknjenost Lol V. Stein.
V večpomenske odtenke {naslova} le ravissment je položena dominanta naddoločujočega določila vsega {tudi neimenljivega}, kar se z glavno junakinjo Lol V. Stein dogaja oz. kar Lola Valérie Stein dogaja drugim. Zakaj Lol je tudi na ravni pomena svojega imena – sorrow, žalost, skrb – nesrečna zavest. Lol je prevzeta in Lol {v skrbni povezavi s prevzetostjo} tudi prevzema v narativu, ki je druga dominanta toka te zgodbe. Zamaknjenost Lol V. Stein je zgodba drame {iz} pogledov, s teoretikovim performativom – nikoli me ne gledaš tam, kjer te jaz vidim.
Dogodkovni vzgib zgodbe {ki to ni} je prevzemanje s povzročitvijo zamaknjenosti: Anne-Marie Stretter na velikem plesu v kazinski dvorani prevzame Lol zaročenca Michaela Richardsona; Lol prevzame svoji najboljši prijateljici iz mladosti, Tatjani Karl, ljubimca Jacquesa Holda, deset let pozneje. Domnevna ponovitev seveda ni ponovitev in izplen ponovitve ni enak kot v primeru prevzema Michaela Richardsona.
Melodrama je žanrsko vzniknila iz ljubezenske organizacije okrog {praviloma zgrešenega srečanja} treh subjektov, in Lol V. Stein je naracija treh in naracija tretjega – v vseh pomenih trditve. Zakaj Jacques Hold {angl. prijem, zagrabiti koga, itd.}, pripovedovalec zgodbe o Lol, rekonstrukcijsko zagrabi in organizira plot/story kot sestavljanko iz pripovedovanj drugih in z izkustvom lastne vloge v zgodbi. V tej ljubezenski forenziki je Jacques Hold glas zgodbe, Philip Marlowe zgodbe, ki je zunaj in znotraj, ki je opazovalec = mislec in subjekt, ki je vpleten v fascinacijo s prevzetostjo in prevzemanjem …
Za postopek Lolinega iskanja-skozi-prevzemanje spoštovalec del M. Duras, Jacques Lacan, izumi sintagmo za procesno imenovanje = je me deux / dvojim se. In to Lolino dvojenje se v naraciji kot Dogodek tudi odvija v podvojenem prostoru, ki nas interpelira, pa tudi prečka, kajti z njo smo, ko opreza za parom ljubimcev, kjer s prevzemom zamenja en člen, zamenjani člen pa dobi novo funkcijo v prvotno dvopartitno organizirani strukturi. Pa tudi tu imamo opravka z rektifikacijo modela: zakaj Tatiana Karl je poročena s Pierrom Beugnerjem, njen ljubimec pa je Jacques Hold. Lol V. Stein je poročena z Johnom Bedfordom in s prevzemom pr{a}vega mesta Tatiani generiramo matrico naracije: 3+-+1-+1 {Lol+Jacques+Tatiana -+Jean-+ Pierre}. Skratka, v zgradbi zgodbe imamo na delu primarno dualnost dveh trikotnikov {prvi model: Anne – Marie Stretter + Michael Richardson + Lol: razpad: drugi model: Lol + Jacques + Tatiana}. Vsa prestrukturiranja so stkana skozi tkanje mreže različnih, razlikovalnih in selekcijsko obeleženih gledišč.
Hkrati pa plot temelji na podmeni, lacanovski podmeni, da v našem odnosu do stvari, kakor ga konstituira pot videnja in urejajo figure predstave, nekaj drsi, uhaja, se prenaša iz nadstropja v nadstropje in se vselej malce izmika, to definira Lacan z besedo – pogled. In potem spregovori o pogledu in mimikriji. Mar ne gre v nekem smislu pri Lol ravno za prevzemanje na način mimikrije? Ljudje iz leta 1964 so imeli za temo dneva prav vprašanje o pogledu in prevzemanju, mimikriranju, saj sta tako M. Duras kot Lacan svoji materpoetiki – Duras: Zamaknjenost Lol V. Stein, Lacan: O pogledu kot objet petit a – spisala tega leta. Lacan pa je povrh vsega napisal še spis = analizo Poklon Marguerite Duras, o Le Ravissment de Lol V. Stein, kjer pravi, da M.Duras brez mene ve, kaj učim – in - v svojem poklonu bom pričal samo o tem, da praksa pisanja sovpada z rabo nezavednega.