Irek Mukhamedov je svojo koreografsko postavitev poimenoval Septet. Naslov se je izoblikoval na podlagi sedmih glasbenih stavkov in sedmih baletnih plesalcev, ki bodo na odru poustvarili njegovo doživljanje glasbe skladatelja Ambroisa Thomasa. Mukhamedovo razumevanje glasbe je predvsem zelo preprosto in čisto. Strukturo dela predstavlja klasični ples v dvoje (pas de deux). Skozi celotno koreografijo se ves čas pojavljajo njegovi sestavni deli (entrèe, adagio, variacije in coda), ki so postavljeni v različne odnose in zaporedja ter podpisani z dotikom koreografovega prvinskega veselja do plesa. Septet je bil v koreografiji Ireka Mukhamedova in izvedbi baletnega ansambla SNG Opera in balet Ljubljana svetovna premiera.
Umetnik je navdih za svojo koreografijo našel v partituri Sedem miniatur za godala priznanega slovenskega skladatelja Marijana Lipovška. Poleg podlage, ki jo tvori harmonično ravnovesje vsebine in oblike tega glasbenega dela, je bil glavna gonilna sila pri ustvarjanju koreografije skladateljev kompozicijski slog, v katerem se zrcalijo vplivi neoklasicizma, neoromantike in ekspresionizma. Namen te zaokrožene stvaritve je, da po eni strani skozi glasbeno partituro ponazori slovensko nacionalno identiteto ter jo po drugi poveže z mednarodno identiteto plesa, ki jo ponazarja v njej uporabljeni gibalni jezik. Glasbeno delo Sedem miniatur za godala, ki je bilo prvič izvedeno leta 1959 na Ljubljanskem festivalu, je sestavljeno iz sedmih kratkih, kontrastnih stavkov, prilagojenih izvajalskim zmožnostim manjšega komornega orkestra. Prav glasbene raznolikosti znotraj partiture so bile tiste, ki so ponudile zanimivo osnovo za koreografski ustvarjalni proces. Miniature je koreografiral Juanjo Arque.
Izvedba baleta Serenada koreografa Georgea Balanchina je nastala v soglasju s Skladom Georgea Balanchina. Postavitev sledi Balanchinovemu slogu in tehniki, katerih standarde sklad utemeljuje in promovira. S Serenado znamenitega koreografa Georgea Balanchina je ljubljanski baletni ansambel v sezoni 2004/2005 počastil jubilejno stoto obletnico rojstva velikega mojstra.
George Balanchine velja za celovito in edinstveno umetniško osebnost 20. stoletja. Njegove revolucionarne inovacije na področju klasične baletne umetnosti so ponovno natančno določile in na novo uveljavile osnove klasične plesne tehnike. Njegov neprecenljivi umetniški izraz je baletni umetnosti pridal povsem drugačne umetniške razsežnosti. Umetnik se je rodil leta 1904 v St. Peterburgu. Leta 1933 je prispel v Združene države Amerike, kjer je v naslednjih letih sodeloval pri ustanovitvi mnogih baletnih šol in skupin v različnih mestih po državi. Leta 1948 je bil eden izmed ustanoviteljev newyorškega baletnega ansambla, v katerem je kot baletni mojster in glavni koreograf ustvarjal vse do svoje smrti leta 1983. Serenada velja za enega ključnih baletov v baletni zgodovini. Nosilno vlogo v koreografiji tokrat nosi baletni ansambel, kar v Balanchinovih delih ni bilo prav pogosto. Za koreografa je glasba Čajkovskega predstavljala svojevrsten izziv. Na videz je namreč ustvaril koreografijo brez prave zgodbe, a se je vendarle izkazalo, da je sledil skladateljevi notranji logiki in ustvaril mojstrovino neprecenljive vrednosti. Serenada je celovito umetniško delo svetlobe, barve, glasbe in plesa, je ključni del klasičnega baletnega repertoarja mnogih baletnih odrov po svetu.
