Večer bo sestavljen iz treh delov treh različnih skladateljev, treh časovnih obdobij in treh različnih koreografskih slogov plesa - klasičnega, sodobnega in neoklasicističnega. Dele povezuje spoznanje, da plesalci z gibanjem teles pokažejo, kaj pomeni glasba in kako jo lahko vizualiziramo, je na današnji novinarski konferenci povedal Irek Mukhamedov, umetniški vodja baleta in avtor koreografije prvega dela triptiha, naslovljenega Septet.

Mukhamedovo doživljanje glasbe iz opere Francesca iz Riminija skladatelja Ambroisa Thomasa bo na odru poustvarilo sedem baletnih plesalcev skozi sedem glasbenih stavkov, temelj bo klasični ples v dvoje. Mukhamedova je, kot je dejal, pri oblikovanju giba vodilo načelo, da poskuša izzvati baletnike z novimi koreografijami in da ti v plesu uživajo.

Drugi del večera, poimenovan Miniature, je nastal na podlagi Lipovškovih miniatur za godala. Španski koreograf Juanjo Arques je, kot je povedal lani ob predstavitvi krstne uprizoritve, iskal pomen vsake skladbe, skušal izpostaviti razlike med njimi in vse to prenesti v koreografijo.

Arques je drugi del triptiha povzel z besedami, da povezuje slovensko glasbeno identiteto z mednarodnim gledališkim in gibalnim jezikom "tukaj in zdaj", je na petkovi predstaviti dejala baletna solistka Regina Križaj.

Tretji del večera bo Serenada, prvi balet, ki ga je na severno-ameriški celini v 40. letih minulega stoletja ustvaril George Balanchine, eden izmed najbolj sodobnih koreografov 20. stoletja. Balet na Serenado za godala v C-duru Petra Iljiča Čajkovskega danes velja za enega ključnih baletov v zgodovini.

Tokrat bo dirigiral Aleksandar Spasić, ki je skladatelja prvega dela triptiha Ambroisa Thomasa označil kot "zelo sladkega baletnega lirika in romantika". "Ponuja tipično glasbo baletnim plesalcem in je blizu širšemu občinstvu," je dejal. Lipovškovo glasbo pa je opisal kot raznoliko, saj se skladatelj v sedmih miniaturah igra s tehnikami vse od mešanih taktov, akcentov pa do lirskih stavkov. Po njegovih besedah so za koreografa te spremembe idealna slika različnih razpoloženj.

Kostumograf je hrvaški akademski slikar in kipar Leo Kulaš. Kot je dejal, kostumi segajo od klasičnih do minimalističnih in modernih. Med barvami pa prevladujejo zelena, črna in rožnata. Tako so plesalke v prvem delu odete v pastelne odtenke zelene, moški pa v temnejše. V drugem delu baletnike označujejo črne hlače, plesalke pa odtenki rožnatih barv.