Vizualno gledališče.
Neimenovani mlajši moški se z avtom zapelje v gozd. »Dolgčas mi je bilo,« navede kot razlog, zakaj se je zapeljal v gozd. Najprej malo levo, potem desno, potem naravnost, potem še malo naprej in nazadnje tako daleč, kot je šlo po gozdni poti, po poti za traktorje, zelo daleč, dokler zaradi snega in noči ni šlo več naprej. Moški sredi noči obtiči v snegu in mrazu, obtiči v gozdu, ki je v tradiciji evropske literature in sploh dramatike prostor groze in svobode obenem, predvsem pa je prostor ključne spremembe. Moški v dolgem poetičnem zamahu toka zavesti razmišlja o vzrokih za svoje potovanje v gozd, o namenu in slučaju, o možnostih rešitve, o možnosti, da kar ostane, kjer je, do jutra ali za vedno. Njegovo mentalno stanje niha med obupom in še kar veselo sprijaznjenostjo, v tej zadnji noči biva s samim sabo in s svojimi demoni, potem se mu v gozdu v deliriju začnejo prikazovati drobci in osebe iz njegovega življenja.
Dramsko besedilo Tukaj v temnem gozdu je Jon Fosse (1959), ki je leta 2023 prejel Nobelovo nagrado za književnost, napisal tudi v obliki romana: A Shining. Fossejevih del ni mogoče interpretirati samo na en način, zgodba ni samo zgodba, temveč tudi poročilo o univerzalnem psihološkem stanju človeka v 21. stoletju. Fosseja v celotnem opusu preganjajo isti demoni: njegovi liki so globoko osamljeni, obupno iščejo smisel, nad sodobnostjo naveličani in izmučeni subjekti so prignani v skrajno, skoraj sanjsko situacijo soočenja z nečloveškim svetom. V tem soočenju se zastavlja vprašanje o sublimnem v sodobnosti: kakšen je obraz sublimnega danes? Razsvetljenski koncept sublimnega opisuje čustva človeka iz dobe razsvetljenstva, ki se zave Narave, koncepta, ki je zunaj njegovega sveta. Narava ima kvantitativno moč, ogromno in neustavljivo silo, ki pa je od človeka oddaljena – ta je od nje odmaknjen, pred njo varen. Antropocen, v njem atomska doba in v njej pozni kapitalizem označujejo enak fenomen – začetek šestega izumrtja, ki so ga sprožila človeška dejanja. To je naša neizbežna realnost, akutna danost, lahko bi uporabili tudi frazo ukinjena prihodnost, ki s seboj prinaša nove strahove in obsesije. Kako bivati in nadaljevati vsakdan? Uprizoritev Tukaj v temnem gozdu se naslanja na teoretska besedila Timothyja Mortona, Thomasa Hallidayja, Johna Perlina, Raja Patela in drugih.
Dorian Šilec Petek (1995) je vsestranski gledališki ustvarjalec, ki ga najbolj poznamo kot scenografa in režiserja. V MGL je režiral Neznosno dolge objeme Ivana Viripajeva in Samotno pot Arthurja Schnitzlerja.
