Hiperrealistična lutkovna miniaturka.
Predstava Odhod je del mednarodnega evropskega projekta Ustvarjalne Evrope Transport, ki je nastal na pobudo slovenskega režiserja Tina Grabnarja in v sezoni 2024/2025 povezuje šest gledališč iz Slovenije, Estonije, Litve, Češke in Poljske.
Žanrsko raznolike predstave, ki jih poudarjata hiperrealistična miniaturna vizualna podoba in kompleksna zvočna slika, gledalce združujejo v intimnem soočanju z žgočimi problematikami sodobne družbe. Skupno izhodišče predstav, ki se strukturno in vsebinsko prepletajo, je problematika transporta kot enega glavnih temeljev globalizacije, ki ga poganja nenasiten gospodarski razvoj.
Ljubljanska uprizoritev skozi intimno zgodbo osvetljuje predvsem njegove posledice ob prekomernem izkoriščanju naravnih virov, kar vodi v porušenje ravnovesja ekosistemov. To neravnovesje se vse bolj izraža z naraščajočimi ekstremnimi vremenskimi dogodki, kot so poplave, suše, vročinski valovi in gozdni požari, ki prizadenejo milijone ljudi po vsem svetu.
Poleg ekoloških vprašanj predstava obravnava tudi pomanjkljivo politiko prostorskega načrtovanja, ki z nepremišljenim širjenjem infrastrukture in interesi urbanističnih investitorjev še povečuje ranljivost okolja, ker zanemarja okoljske omejitve in zmogljivosti ekosistemov.
Nepremišljeno širjenje naselij brez upoštevanja trajnostnih smernic vodi v degradacijo narave, uničevanje biodiverzitete in povečano emisijo toplogrednih plinov. S tem se ne zmanjšuje zgolj kakovost življenja ljudi, temveč tudi odpornost naravnih habitatov proti podnebnim spremembam.
Odhod ni zgolj estetski razmislek, temveč je tudi metafora za nujnost spremembe. Predstava izpostavlja idejo odhoda od trenutnih uničujočih praks in sistemov ter usmerjanje k trajnostnim alternativam. Občinstvo vabi k razmisleku o lastnem prispevku k trenutnemu stanju in o tem, kako lahko vsak posameznik pomaga soustvarjati bolj trajnostno prihodnost.
Osrednje sporočilo predstave je razmislek o iskanju ravnovesja med razvojem in ohranjanjem narave, ki bo omogočalo dolgoročno sobivanje človeka in planeta. Poziva k odgovornosti – osebni in tudi kolektivni. Zahteva preizpraševanje vsakdanjih navad, potrošniških vzorcev, načina mobilnosti in razumevanja prostora, v katerem živimo. Prav tako izraža pomisleke o politikah, ki oblikujejo svet, ter išče odgovore na to, kako lahko ustvarimo pravičnejši, ekološko odgovornejši svet.
