V ospredju letošnje izdaje so različne oblike pripovedovanja zgodb in pripovedne tehnike, pri čemer posebno pozornost namenjajo formatu predavanja-predstave.
V glavnem tekmovalnem programu so tudi predstave slovenskih gledališč. Slovensko mladinsko gledališče bo gostovalo s predstavo Spolna vzgoja II: Borba v režiji Tjaše Črnigoj, ki je na programu 27. in 28. septembra. Predavanje-performans rekonstruira boj za reproduktivne pravice v Jugoslaviji; v tem kontekstu obravnava razvoj ideje o načrtovanju družine kot temeljni človekovi pravici in poudarja pravico do spolne vzgoje. Projekt je del večkrat nagrajenega cikla Spolna vzgoja II, ki je nastal v okviru Nove pošte (Mladinsko in Maska) in v koprodukciji z Mestom žensk.
30. septembra in 1. oktobra je na programu solo performans Jasne Jasne Žmak this is my truth tell me yours. Dramaturginja in pisateljica Jasna Žmak se v njem ukvarja s svojim odnosom do umetniškega polja, pri čemer prevprašuje lastne in tuje avtorske pozicije ter odgovornost in tesnobo, ki jih le-te implicirajo. Predstava je nastala v produkciji Centra dramske umetnostu (CDU) Zagreb, Vie Negative in Mesta žensk, Ljubljana.
V glavni program festivala sta bili izbrani tudi predstavi Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL) Razpoka (1. oktobra), ki jo je po predlogi Rrose Selavy zrežiral Jan Krmelj ter Bodočnost (30. septembra) v avtorstvu Žige Divjaka in Gregorja Zorca, v režiji Divjaka.
Psihološki triler Razpoka, "duhovita in lucidna intervencija je le uvod v avtoričine postopke poigravanja z resničnostjo; je povabilo v razpoko, temeljno gledališču: resnica in fikcija se pogovarjata v nenehnem preigravanju z našimi pričakovanji", piše na spletni strani MGL. Kot je pred premiero predstave ocenila direktorica in umetniška vodja MGL Barbara Hieng Samobor, besedilo ne bi moglo biti bolj aktualno, saj gre za igro o prisluškovanju in sledenju, skritih in neskritih oblikah represije, o "pravih" in "nepravih" informacijah, zlorabi družbenih omrežij.
Predstava Bodočnost, ki je koprodukcija z Beograjskim dramskim gledališčem, brez besed govori o možnostih in nezmožnostih bivanja človeka kot nebogljenega, a tudi vase zagledanega bitja in drugih bitij na planetu. Je nadaljevanje poskusa, kako osmisliti delovanje v času okoljske in mogoče še kakšne druge krize na nekoliko drugačen, zanj bolj poetičen način, je na novinarski predstavitvi pred premiero v Ljubljani povedal režiser. Projekt je podpisal v soavtorstvu z Zorcem, tudi dramaturgom in nastopajočim v predstavi. Nastal je iz njunih razmišljanj o tem, kako bi gledalec lahko neko predstavo gledal neobremenjeno. Na oder sta tako poskušala prenesti vse plasti, ki so se izkristalizirale iz opisov določenih situacij.
Poleg slovenskih so bodo v glavnem programu predstavile še produkcije iz Nemčije, Francije, Švice, Bolivije, Brazilije, Nizozemske, Belgije, Hrvaške in Srbije. Selektorsko ekipo tokrat sestavljajo umetniški direktor festivala Nikita Milivojević, dramaturginja Tijana Grumić in izvršna direktorica festivala Ksenija Đurović.
Letošnji Bitef se bo sklenil 4. oktobra.