Avtorski projekt v okviru programa Mlado Mladinsko.
Kaj od prihajajočih generacij pričakujejo starejše in kako dobro so jih pripravile na prihodnost? »A lahko najprej odrastem, preden moram rešit svet?« Kako o družbi mislijo in kako se v njej znajdejo generacije, odraščajoče v času vse večjega nezaupanja in razpadanja obstoječih sistemov, vzgajane na način, ki jih v isti sapi uči skrajnega individualizma in univerzalne strpnosti? »Odraščamo v času, ki je osvetlil nepravice bolj kot katerokoli obdobje prej. Ne me narobe razumet, meni se to zdi super, ampak dejstvo je, da svet od nas pričakuje, da bomo še bolj pravični kot generacije pred nami.« Kaj so si za prihodnost želeli mladi pred tridesetimi leti in kaj si za prihodnost želijo mladi danes? »Želim si, da bi te lahko vidla, da bi že zdej, trideset let prej, dobila eno potrditev, da me čakaš, da me čaka solidno življenje, da bi mela konkreten cilj v življenju, ampak zna bit, da se s pogledom v prihodnost zgubi smisel življenja, ki je konec koncev iskanje poti in hoja po njej.«
Dvajset ustvarjalk in ustvarjalcev, rojenih med letoma 2001 in 2006, in trije člani igralskega ansambla Mladinskega raziskujejo družbena in generacijska, predvsem pa družinska razmerja v času, ko se je svet obrnil na glavo in je vse sam tko ... wtf. Kako o družbi mislijo in kako se v njej znajdejo generacije, odraščajoče v času vse večjega nezaupanja in razpadanja obstoječih sistemov, vzgajane na način, ki jih v isti sapi uči skrajnega individualizma in univerzalne strpnosti? In hkrati v času, ko družbeni razkoli in razlike vedno bolj posegajo tudi v naša zasebna življenja? Uprizoritev v središče postavlja tri družine, ki jih osvetli skozi prizmo odnosa starejših generacij do mladostnikov in vprašanj o njihovi prihodnosti.
