Striček Vanja

Posestvo na podeželju, sredi širnih ruskih prostranstev … delo, knjige, vodka, večne intelektualne debate in spet delo. Ustaljeni življenjski red zmoti prihod ostarelega profesorja in njegove mlade in lepe žene. Ob tem na novo zaskelijo misli o neizpolnjenem življenju in zapravljeni mladosti, želje po lepoti in po ljubezni, silovito navdušenje nad žensko in nad gozdovi, vso to lepoto, ki jo po nemarnem uničujemo, krivice, bolečina in neuresničene sanje. Življenje je morda že zapravljeno, a v nekem intenzivnem trenutku je vse tukaj, zavest, občutje in želja.
Čehov je menda najbolj ruski med ruskimi avtorji in obenem najbolj evropski, njegove poetične psihološko realistične drame pa ena najbolj priljubljenih stalnic na repertoarjih svetovnih gledališč. Striček Vanja v SSG leta 1988 je nekaterim še živo v spominu. Tokrat ga je režiral eden najprodornejših režiserjev v slovenskem gledališkem prostoru tega časa, Ivica Buljan.