Bajka o ljubezni.
V središču priredbe je zgodba o prijateljstvu med Gerdo in Kajem; prijateljstvu, ki se rodi iz brezskrbne otroške igre, a mora skozi snežne preizkušnje dozoreti v nekaj močnejšega, globljega. Pot, ki jo ubira Gerda, ni le zunanje iskanje izgubljenega prijatelja, temveč tudi notranje potovanje k lastni celovitosti: k zorenju duše, ki se uči prepoznati in uravnotežiti moško in žensko načelo našega bivanja.
Na tej poti odraščanja se Gerda sreča z različnimi podobami sveta in hkrati s sencami svojih notranjih strahov. Vsako srečanje ji razpre ogledalo lastne nemoči, a prav ob teh soočenjih raste, se utrjuje in osvobaja. Štirje letni časi, skozi katere potuje, niso le pokrajine na njeni pustolovščini, temveč pokrajine njene notranjosti: pomlad prebujenja, poletje strasti, jesen osamosvajanja, zima zaupanja. Narava jo spremlja kot nežna učiteljica, ki jo vodi, šepeta in varuje, dokler ne zasije njena lastna moč.
Ljubezen je enačba, ki jo morata Gerda in Kaj razrešiti vsak zase in šele nato drug z drugim. Šele ko se oba soočita s svojimi notranjimi razbitinami, lahko ponovno zažari toplota njunega sveta. In tedaj se ledeno kraljestvo stopi v barvitost življenja: v svetlobo pomladnega sonca, v poletne vetrove, v jesenske plameneče barve.
Po odmevnih uspešnicah Peter Pan (2017) in Čarovnik iz Oza (2021) se na oder Lutkovnega gledališča Ljubljana vrača režijska poetika Yulie Kristoforove. Tokrat se Šentjakobski oder razpira kot kraljestvo večne zime, hladne in bleščeče, a hkrati skrivnostne in čarobne. V dramatizaciji Saše Eržen se v tem zasneženem svetu prebudi Andersenova Snežna kraljica, ena najlepših pravljic o iskanju, izgubi in ponovnem rojstvu ljubezni.
Dramska predstava Snežna kraljica je poetična oda srčni toplini in medsebojni povezanosti. Pravljica, ki nas opominja, da lahko ljubezen v najglobljem pomenu besede prebudi človeka iz zamrznjenosti in ga ponovno zavrti v kolesju življenja.
