Sen kresne noči

William Shakespeare (1564–1616) je leta 1595 napisal Sen kresne noči, poročno komedijo, ki se godi v zavetju Ardenskega gozda, kraljestva vilinskih bitij.

Ker Egej hčerke Hermije (zaljubljene v Lisandra) ne more prepričati, da bi se omožila z Demetrijem, zadoščenje za užaljen ponos poišče pri atenskem vojvodi Tezeju. Ampak vladar, ki je sam tik pred poroko s kraljico Amazonk Hipolito, nima posluha za Hermijino ljubezensko trmarjenje – če ne bo ubogala očeta, lahko gre v samostan ali v smrt. Hermija in Lisander se odločita za beg, prijateljica Helena pa njun načrt izda Demetriju, ki hoče nesojeno nevesto nazaj. Prepir se zaneti tudi v vilinskem kraljestvu, kjer ljubosumni kralj Oberon zahteva od kraljice Titanije, da mu izroči paža. Ker kraljica temu odločno nasprotuje, Oberon naroči Spaku, naj ji med spanjem namaže oči s čarobnim napojem, da se bo zaljubila v prvo bitje, ki ga bo srečala. Po spletu Spakovih in Oberonovih čarobnih posredovanj se v Ardenskem gozdu, kjer se pobeglim zaljubljencem in vilinski kraljici pridružijo igralci, ki se pripravljajo na predstavo ob Tezejevi svatbi, zgodi prava erotična zmešnjava. V poletni noči se kot v sanjah uresničujejo potlačene erotične fantazije, sproščajo živalski instinkti in pozabljajo pregrehe.

Uprizoritev je kot spektakelski muzikal zrežiral Damir Zlatar Frey, hrvaški režiser, katerega projekti slovijo po ekspresivni atmosferi, pogosto tudi fizični energiji.