David Mamet, eden osrednjih ustvarjalcev sodobne ameriške dramatike, avtor, ki v Šentjakobskem gledališču doslej še ni bil uprizorjen, je Seksualno perverzijo napisal leta 1974. Zaradi svoje neposrednosti je priljubljena že od krstne uprizoritve in sodi med Mametova največkrat uprizorjena dramska dela. Neposrednost zaznamuje tako odnose (spremljamo dva para v romantičnem zapletu), jezik (ta je izrazito pogovoren, vsakdanji, bogato začinjen z jezikovnimi značilnostmi srednjega sloja), odrsko akcijo (hkratnost dogajanj, hitre menjave prizorišč) ter like (vsi štirje so zreli in med seboj povsem različni posamezniki). Odnosi med njimi so v nenehnih krizah, saj jih zastrupljata oster dialog, tudi poln žalitev, zmerljivk in vulgarizmov, ter nenehne spremembe značajev. Pa vendar besedilo ponuja veliko več od osvobojene spolnosti, na katero namiguje naslov.
Predstava nas bo ravno prav silila iz cone udobja, k premisleku o odnosih, ki tako močno zaznamujejo naša življenja. Humor, ki ga Mamet mojstrsko vodi od heheta prek grenkega nasmeha do glasnega smeha, je na trenutke tudi tragičen. In točno táko je tudi življenje zunaj odra, na katerem se bodo soočili Jana, Bernard, Dani in Doris v upodobitvi šentjakobskih igralk in igralcev in režiji Sare Lucu.
