S predstavo Poklon želi avtorica počastiti šestdeset let od nastanka buta in hkrati svojo tridesetletno pot, predvsem pa se pokloniti svojim učiteljem – začetnikom buta, učencem ter sodelavcem, ki so jo spremljali na njeni tridesetletni poti.
Rdeča nit predstave je Khandro oziroma t. i. »sky dancer – traveller (popotnica v času)« ter štiri aktivnosti buto telesa: umirjajoča, bogateča, navdušujoča in energična varujoča aktivnost, ki tako kot lunine mene odmerjajo ritem življenju in stopnjam razvojnega ciklusa: rojstvo, mladost, zrelost, starost. Ta ciklus ustreza tako človeškim posameznikom kot družbam ter civilizacijam in pomeni ciklično menjavanje ter večno ponovno začenjanje.
S predstavo se avtorica približa izvornemu butu, pri čemer izhaja iz svoje avtorske estetike, ki jo je desetletja gradila s poglabljanjem v buto in temelji na raziskavah pozornosti, osredotočenosti na detajle, hrbtenico in obrazno govorico ter na povezavi gibalnih arhetipov, predvsem pa na »modrosti telesa«. Telo nosi spomin, ki je v obliki podob in občutij shranjen v celicah, s čimer duševnost instinktivno dojema kot informacijsko omrežje z neštetimi komunikacijskimi sistemi.
