Rdeča nit predstave je Khandro oziroma t. i. sky dancer - traveller (popotnica v času) ter štiri aktivnosti buto telesa: umirjajoča, bogateča, navdušujoča in energična varujoča aktivnost, ki tako kot lunine mene odmerjajo ritem življenju in stopnjam razvojnega ciklusa: rojstvo, mladost, zrelost, starost. Ta ciklus ustreza tako človeškim posameznikom kot družbam ter civilizacijam in pomeni ciklično menjavanje ter večno ponovno začenjanje, so zapisali v PTL.

S predstavo se avtorica približa izvornemu butu, pri čemer izhaja iz svoje avtorske estetike, ki jo je desetletja gradila s poglabljanjem v buto in temelji na raziskavah pozornosti, osredotočenosti na detajle, hrbtenico in obrazno govorico ter na povezavi gibalnih arhetipov, predvsem pa na "modrosti telesa". Telo nosi spomin, ki je v obliki podob in občutij shranjen v celicah, s čimer duševnost instinktivno dojema kot informacijsko omrežje z neštetimi komunikacijskimi sistemi.

Kostumograf predstave je Alan Hranitelj, avtorsko glasbo podpisuje Aldo Kumar, oblikovanje svetlobe ima na skrbi Andrej Hajdinjak. Predstavo spremlja fotografska razstava in izbor video filmov buto predstav Tanje Zgonc.

Tanja Zgonc, začetnica buta v Slovenskem prostoru, je kot koreografinja in plesalka že več kot 35 let dejavna in priznana na domači in svetovni plesni sceni. Pripravila je 22 avtorskih predstav in prejela številna priznanja, med njimi leta 2002 nagrado Prešernovega sklada za predstavo Kagami odsev.

Plesala je v predstavah PTL, sodelovala s številnimi priznanimi slovenskimi in tujimi gledališkimi in filmskimi režiserji ter postavila koreografije/odrski gib v več kot sto gledaliških predstavah. Od leta 2002 poučuje na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani, kjer je od leta 2012 redna profesorica za področje plesne in gibne umetnosti.

Z butom se je prvič seznanila pred 31 leti, ko je postala članica v Kölnu ustanovljene Ko Murobušijeve skupine International Butoh Dance Company. V japonskem butu se je izpopolnjevala pri vodilnih mojstrih.

Je koreografinja butoistka, ki je s preobrazbo različnih plesnih tehnik in gibalnih metod z metodologijo buta razvila lastno sistematiko in avtorski gibalni princip, predvsem pretoka vsebine skozi hrbet in poglobljene govorice obraza. Po metodi buto v svojem specifičnem umetniškem in pedagoškem jeziku vodi delavnice po Evropi, ZDA in na Japonskem.