Pisatelj Ciril Kosmač je v svojih delih z globoko občutljivostjo spregovoril o rodnih krajih in ljudeh, o primorskem človeku, njegovi ljubezni do domačije in materinega jezika, stiskah in upanju v različnih zgodovinskih okoliščinah. Čeprav ni nikoli pisal za gledališče, s svojimi deli vedno znova navdihuje gledališke ustvarjalce – na novogoriškem odru sta doslej že zaživeli Balada o trobenti in oblaku ter Tistega lepega dne, ob 100. obletnici rojstva pa je Srečko Fišer po motivih in odlomkih iz Kosmačevih besedil (Življenje in delo Venca Poviškaja, Pomladni dan, Balada o trobenti in oblaku, Tantadruj, Realizem in fantastika) oblikoval odrsko priredbo Pogovori, samogovori.
Kosmačeva literatura vstopa na oder v obliki dveh samostojnih, a notranje povezanih gledaliških besedil, ki ju uprizarjajo isti štirje interpreti. Prvo odslikava pisateljevo notranjo pokrajino, njegova premišljevanja, dvome in zafrkljive komentarje, drugo se vrti okrog smešno nesrečne življenjske zgodbe Venca Poviškaja, enega izmed značilnih pisateljevih vaških posebnežev.
