Po Magrittu

Zakonca Harrisa in Thelmo zagledamo skupaj z materjo (ni jasno, čigavo) v nenavadni situaciji: prvi stoji na stolu in puha v odprtino lučnega senčila, druga na rokah in kolenih bolšči v tla ter občasno smrka, tretja leži na likalni deski. Skozi okno vanje strmi policijski stražnik, ki je o sumljivi združbi že obvestil svojega nadrejenega. Komično enodejanko Po Magrittu je britanski dramatik češkega rodu Tom Stoppard zasnoval na Magrittovem nadrealističnem slikarstvu. A igra ni le nastala po Magrittu; tudi dejanje je umeščeno v čas po obisku galerije oziroma po Magrittu. V razpravljanje o družinski ekskurziji se s svojim pogledom vključi tudi inšpektor in tako prispeva še eno razlago dogodka.