Pločevinasti boben

Novorojenček Oskar Matzerath svet prepozna kot univerzalno katastrofo in ga zavrne. Le kovinski boben, ki mu ga je obljubila mati, zanj razpre sprejemljivo perspektivo preživetja: privzame groteskno eksistenco bobnarja, sicer umetnika z ambivalentno izrazno potenco in dvomljivo motivacijo. Na svoj tretji rojstni dan se Oskar nenadoma odloči, da ne bo več rastel, ampak bo raje opazoval boben in nanj igral. Oskar nato kot nezanesljivi pripovedovalec s perspektive črva opisuje vzpon fašistične ideologije in njene akcije, poroča o prešuštvu in o noči pogroma, pri tem pa povezuje osebno zgodbo s tragično zgodovino 20. stoletja. Oskar postane opazovalec in hkrati udeleženec sveta, v katerem je mogoč propad civilizacije, kakršen se je zgodil s holokavstom. Nobelovec Günter Grass se je čutil soodgovornega za zločine, ki so bili med vojno storjeni v imenu nemškega naroda, zato velja njegov Pločevinasti boben brati tudi kot avtobiografsko namero, da bi laže prepoznali mehanizme lastne zavedenosti oziroma zapeljanosti. Kljub vsem kontroverznostim, ki so se spletle okrog romana in avtorja, je besedilo svojevrstna prelomnica nemške povojne literature, saj se v njem pod okriljem družbenokritične avtorske pisave prepletajo strogi realizem in elementi magičnega. Režiser Oliver Reese je izvirno konstelacijo pripovednega toka romana z namenom večje koherentnosti dramske naracije in diferenciacije igralskih registrov adaptiral skozi perspektivo zgolj ene osebe – glavnega junaka Oskarja, ki ga upodobi igralec Nico Holonics.