Marijana Brecelj je diplomirala iz dramske igre na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, že med študijem pa je gostovala v predstavah SNG Drama Ljubljana, kjer se je nato zaposlila leta 1971 in tam ostala do svoje upokojitve.

Na začetku igralske kariere je sodelovala tudi z drugimi gledališči, med drugim z Mestnim gledališčem ljubljanskim in Gledališčem Glej, po upokojitvi pa med drugim še s Prešernovim gledališčem Kranj, Špas teatrom Mengeš in Anton Podbevšek Teatrom, piše v njeni biografiji. Vseskozi je igrala v slovenskih celovečernih in televizijskih filmih, televizijskih igrah, nadaljevankah in radijskih igrah.

Prvi večji vlogi v ljubljanski Drami je ustvarila kot Julija v tragediji Romeo in Julija leta 1972 in naslovno vlogo v Krčmarici Mirandolini leta 1973. Z obema je dokazala, da zna s svojo značilno plastično in temperamentno igro oblikovati tako tragične kot komične like. V tem razponu, od tragičnih do komičnih vlog, je sledila tudi njena nadaljnja kariera.

Ob svojem 70. rojstnem dnevu je sicer povedala, da so ji bile kljub pisani paleti odigranih vlog najbližje tragikomične, saj je po njenem mnenju takšno tudi življenje.

Na gledaliških deskah je bila Brecelj med drugim Dorina v Tartuffu, služabnica Milka v Komediji zmešnjav, Ester v igri Impresarij, Luisa v Sanaciji, Vera Hvala v igri Don Juan na psu in Linda Christie v predstavi Zaigraj še enkrat, Sam. S televizijskih zaslonov se je gledalci spomnijo po vlogah v Čisto pravem gusarju ter nadaljevankah, kot so Vrtičkaji, Moji, tvoji, najini ali Reka ljubezni. Na filmu je med drugim nastopila v celovečercih Pod njenim oknom in Šiška Deluxe. Ob tem je kot interpretinja sodelovala še pri številnih radijskih igrah.

Je hči igralke Ančke Levar in politika Marijana Breclja ter prejemnica številnih stanovskih nagrad. Med zadnjimi je nagrada bert za življenjsko delo na področju filmske igre, ki jo podeljuje Društvo slovenskih režiserjev in režiserk. Kot so zapisali v utemeljitvi, je Brecelj igralka, ki odlično krmari ravnovesje med osebno prezenco in igro, med tem, kar je in česar ne more spremeniti, in tem, kar zna oziroma se je naučila ali pa se še vedno uči.

Po oceni društva je igralka z močno prezenco, ki jo odlikujejo številne pojavnosti: je radoživa, sončna, lucidna, vesela, topla, močna, iskrena, duhovita, moderna. "V svojih vlogah ne poskuša biti nekaj drugega, temveč samo drugačna."

Ob svojem življenjskem jubileju bo nocoj v ljubljanski Drami nastopila v monopredstavi britanskega dramatika Christopherja Hamptona Nemško življenje, ki jo je v režiji Alena Jelena premierno uprizorila pod okriljem Škuc gledališča, Pionirskega teatra in zavoda Kolaž.