Tragikomedija.
V žiriji vseevropskega gledališkega festivala, zasnovanega po vzoru Evrovizije, se znajde pisana zasedba žirantov z nalogo, izbrati najboljšo evropsko gledališko predstavo. Naloga se zdi precej enostavna, če ne bi bili žirantje iz vseh vetrov, vsak s svojim pogledom na gledališče, vsak iz svojega družbenega konteksta ter z izrazito izdelanim mnenjem, ki ga dodatno poskušata usmeriti še direktorica festivala in sam evropski politični vrh. Ko se v vsej zmedi zdi, da položaj ne bi mogel biti bolj zapleten, se jim pridružijo še tragična novica, korupcijska afera, policija in razjarjeno stavkajoče gledališko občinstvo. S perspektive žirantov, ki predstavljajo vsak po enega od ključnih pogledov na gledališče (igralci, režiserji, kritika, strokovni sodelavci, pisci in upravniki gledališč), uprizoritev obračuna z modnimi trendi v gledališču in pretrese odnos do ustvarjalcev, dobička, občinstva ter drugih aktualnih in perečih tem, kot so gibanje #metoo, ekologija, politično gledališče in zabavljaštvo.
Ideja za mednarodni projekt se je rodila v komisiji Borštnikovega srečanja, kjer sta se med žiranti znašla Norbert Rakowski, direktor gledališča iz Opol na Poljskem, in režiser Haris Pašović. Med žiriranjem sta se namreč poigravala z idejo, kako bi lahko preko dilem, s katerimi se soočajo žirantje festivala, spregovorili o stanju gledališča v Evropi danes. S pomočjo evropske mreže gledališč ETC smo tako pri snovanju projekta uspeli združiti pet gledališč, ki bodo sodelovala s po dvema nastopajočima, s strokovnim sodelavcem in s postprodukcijo predstave v svojem mestu.
Najboljša evropska predstava je hkrati zabaven in resen pregled nekaterih vprašanj našega časa. Sprašuje se, kaj je nova Evropa in ali nam lahko uspe držati korak z nenehno spreminjajočo se resničnostjo. Prav tako poskušamo najti odgovor na vprašanje, kaj je gledališče danes in kaj je pravo človeško srečanje v svetu, kjer se dvomi o vseh znanih načinih preverjanja resničnosti. Naša predstava je tudi praznovanje evropskega duha sodelovanja in raznolikosti. Je pogumna, drzna uprizoritev, ki se ne izgovarja na politično korektnost. Morda bi bil njen najboljši opis: resna zabava.
Haris Pašović