Ameriški pisatelj argentinskega rodu, a brez stalne domovine, in režiserka z mešanimi koreninami delita ljubezen do dvoumnosti – pomembnega orožja proti poenostavljanju. Predstava skozi tragikomično prizmo obravnava vojno, meje in ločitve, tako realne kot metafizične ter ponuja univerzalno zgodbo, v kateri lahko vsakdo prepozna del sebe.
Tekst na tragikomičen način govori o absurdnih ločitvah in posredno o tem, da je (tudi današnja) realnost bolj presenetljiva in paradoksalna od fikcije. »Na drugi strani« je zgodba o mejni črti, ki se po vojni zariše z birokratsko natančnostjo tudi tam, kjer njena prisotnost nima smisla in pogojuje vsakdanje življenje in odnose protagonistov. Tekst z govorico absurda privablja nasmeh, prikriva pa misel na pretekle in še aktualne zidove, od odnosov med Palestino in Izraelom do mehiško-ameriške meje. V širšem smislu je alegorija zidu, ki ločuje dobre od zlih, moža od žene, otroka od staršev, preteklost od sedanjosti, laž od resnice.
O sporočilu predstave je režiserka napisala: »Dorfmanov tekst nas vodi k arhetipu, odločilnemu dejanju, h komični tragediji, ki priklicuje zlovešče bojne igre ter pripoveduje o preživetju in mejah, resničnih in metafizičnih. O mejah, ki nas včasih ločujejo tudi od ljudi, ki jih ljubimo, ali so postavljene na nezaupanju do tistih, ki mislijo drugače kot mi. To se dogaja mnogim obmejnim narodom, ki doživljajo ali so doživeli vojno.«
