Močeradek gre čez cesto

Kosovelove otroške pesmi so stikljivke, opazovalke, občudovalke, spraševalke ... V njih se otrok čudi svetu, soncu, živalim in rečem, občuti veter na obrazu in nese malo sonce – sončnico na rami. Opazuje domače živali, muco – belo mačico, psa Sultančka, pujsa ... Tudi predstava je taka. Ugledališčena poezija Srečka Kosovela v predstavi za najmlajše gledalce Močeradek gre čez cesto otroke skuša povabiti k čudenju, jih raznežiti in razigrati ter zazibati s preprostimi ritmi, ki jih ponujajo verzi. Lutkovni kolaž bo najmlajše gledalce pospremil v senzorično, glasbeno in imaginativno gledališče. Kosovelove otroške pesmi so stikljivke, opazovalke, občudovalke, spraševalke ... V njih se otrok čudi svetu, soncu, živalim in rečem, občuti veter na obrazu in nese malo sonce – sončnico na rami. Opazuje domače živali, muco – belo mačico, psa Sultančka, pujsa ... Tudi predstava je taka. V njej bi radi stikali, opazovali, raziskovali in se čudili. Tisti na odru in oni v dvorani. Joj, pa saj ni odra in ni dvorane! Vse skupaj je isti prostor, gledališče, ki pomeni svet. Občutili bi ga radi z razumom in čustvi in čuti – z očmi, ušesi, tipom, vonjem in okusom! Vabljeni na nenavadno raziskovanje navadnih stvari.