Honoré de Balzac, začetnik realizma v evropski literaturi in neutrudni popisovalec svoje dobe, je bil velik ljubitelj gledališča, ki si je prizadeval preseči naivne lahkotne bulvarke tistega časa. Mercadet ali Poslovni človek, njegova najuspešnejša igra, je zelo velikopotezno zastavljena komedija, ki podaja kruto resnično podobo sveta, v katerem je vse podrejeno enemu samemu cilju: kako se z vsemi sredstvi prikopati do (še več) denarja.
Dogajanje je postavljeno v leto 1839. Mercadet je bister in spreten predstavnik francoskega meščanskega razreda, ki se v želji po velikih dobičkih in družbenem uspehu nenehno loteva tveganih poslov. Z raznovrstnimi dvomljivimi mahinacijami se ves čas sprehaja po robu: bo propadel ali neznansko obogatel? Bolj ko se zdi položaj brezizhoden, tem bolj je domiseln, drzen in prekanjen. V svoji obsedenosti s finančnimi špekulacijami se kot hazarder spušča vse dlje: žonglira z milijoni, ki jih nima, ter investira, kalkulira in se zadolžuje na vseh koncih in krajih, medtem ko že več let zaman čaka na svojega družabnika, ki naj bi se z bogastvom vrnil iz tujine. Kot za šalo mu uspeva, da si pri nič manj pohlepnih upnikih, ki prihajajo terjat svoj denar, s spretnim besedičenjem in lažnimi obljubami izprosi odlog. Pa ne samo to – iz njih izvabi še dodatna posojila! Celo svojo hčer bi bil pripravljen omožiti z maziljenim bogatašem, da bi se rešil finančnih zadreg. Pa saj slepomišijo in taktizirajo tudi vsi drugi in domnevne resnice se druga za drugo izkazujejo za laž. Dolžnik laže svojim upnikom, služinčad laže svojim gospodarjem, zaljubljeni fant laže svoji izvoljenki …
Največja laž, laž vseh laži, ki je postala gibalo sodobne družbe in brez katere si sodobne ekonomije sploh ne moremo zamišljati, pa je kredit. In laž je postala priročno sredstvo komuniciranja med ljudmi – nič ni bolj resničnega od laži. Laž je kredit za našo prihodnost.
